Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, drage gospe, dragi gospodje, začenjam 2. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Iva Dimic do 16. ure, Jožica Derganc, Tomaž Lisec, Zoran Mojškerc pa od 19.15 dalje.

Na sejo sem vabila kandidata za predsednika Vlade, dr. Roberta Goloba.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Začenjamo z delom in prehajamo na določitev dnevnega reda 2. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 24. maja 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela.

Preden pa preidemo na odločanje o dnevnem redu, moramo odločiti o zahtevi za odločanje o odločitvi Kolegija predsednice Državnega zbora. Namreč, Kolegij predsednice je na 1. seji 24. maja 2022 sprejel Predlog sklepa o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora, na podlagi katerega je pripravljena 4.a točka dnevnega reda, to je Predlog sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora.

Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika, je skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec, danes, 25. maja, zahtevala, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednice Državnega zbora, s katero je bil sprejet sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Robertom Golobom je prav tako danes, 25. maja, vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bi zbor obravnaval navedeno zahtevo za odločanje o odločitvi Kolegija predsednice Državnega zbora. V skladu s parlamentarno prakso, lahko Državni zbor na že sklicani izredni seji o zahtevi za odločanje o odločitvi Kolegija, odloča le na podlagi vložene zahteve za sklic izredne seje zbora.

In zato prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Želi predstavnik vlagatelja zahteve za odločanje o odločitvi kolegija besedo za predstavitev zahteve? (Da.)

Ja, prosim, gospa Jelka Godec, izvolite.

Kolegij predsednice Državnega zbora Republike Slovenije je na 1. redni seji 24. maja sprejel sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora in o odločitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora. Gre za odločitev Kolegija predsednice Državnega zbora Republike Slovenije, ki je v nasprotju s 33. členom Poslovnika Državnega zbora. V navedenem členu namreč je navedeno, da kolegij ob določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanskih skupini, upošteva velikost posamezne poslanske skupine, ob določitvi mest v posameznem delovnem telesu pa upošteva razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci koalicije. Pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih se upošteva velikost poslanske skupine poleg tega pa tudi porazdelitev drugih funkcij v Državnem zboru ter razporeditev poslancev v delegacijo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih. Po razrezu in opravljenem matematičnem izračunu na podlagi Poslovnika Državnega zbora s strani Kabineta predsednice Državnega zbora Republike Slovenije je Poslanski skupini SDS pripadalo 6 predsedniških mest v delovnih telesih. Po posvetovanjih in dogovarjanjih smo podali predlog za 6 predsedniških mest, a je na seji Kolegija predsednice Državnega zbora prišlo do odločitve, ki je po našem mnenju v nasprotju s Poslovnikom Državnega zbora. S sprejemom amandmaja, ki ga je vložila Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanskih demokrati, se je eno predsedniško mesto odvzelo Poslanski skupini SDS, in to je mesto predsednika Komisije za nadzor javnih financ. Po tem razrezu oziroma sklepu, ki je bil sprejet na Kolegiju predsednice Državnega zbora, tako Poslanski skupini SDS pripada le 5 predsedniških mest, čeprav, ponavljam, ji po razrezu in matematičnem izračunu, opravljenem s strani Kabineta predsednice Državnega zbora pripada 6 predsedniških mest.

Naj povem, da so bila, bom rekla, pogajanja oziroma dogovarjanja so tekla včeraj in že tudi prej na neformalnem in potem formalnem delu in da Slovenska demokratska stranka ni zahtevala nič manj in nič več kot ji pripada po matematičnem razrezu, torej 6 predsedniških mest in 6 podpredsedniških mest. vse ostalo je v bistvu, bom rekla, neko dogovarjanje v ozadju, v katerem nismo sodelovali in v katerem smo, vsaj tako sodeč oziroma je dejstvo, da smo oškodovani za eno predsedniško mesto. S tem se krši 33. člen Poslovnika Državnega zbora in menimo, da na takšen način v bistvu Državni zbor, Kolegij predsednice Državnega zbora ne more nadaljevati s svojim delom. Predsednica Državnega zbora je včeraj za medije dejala, da je bil razrez zastavljen, citiram: »Zastavljen je bil tako kot mora biti, ampak v Državnem zboru velja večinsko pravilo in izglasovan je bil amandma, ki je bil predlagan s strani NSi«. Potemtakem, če to prevedemo za delo vnaprej, lahko večina odloči, da ne velja poslovnik, da ne veljajo mandati določenih poslancev. Torej je tista večina, ki odloča, večina koalicije mogoče še s kakšno pomočjo in lahko se kaj kmalu zgodi, da kdo ostane ob mandat in pa da se ne spoštuje predvsem Poslovnik Državnega zbora. Še nekaj nas na to navaja. Tudi napovedi v medijih, da bodo sklicani hearingi pred poslovniškim rokom, govori tudi o tem, da se očitno v tem Državnem zboru ne bo več spoštoval poslovnik. Ponovno poudarjam, Slovenska demokratska stranka bo delovala v Državnem zboru takrat oziroma konstruktivno in naprej, ko se bo spoštoval Poslovnik Državnega zbora, ko bomo dobili predsedniška mesta, ki nam, ponovno poudarjam, pripadajo po razrezu in matematičnem izračunu predsednice Državnega zbora, ki po njeni izjavi se očitno strinja, da je razrez, ki ga je pripravila, takšen kot mora biti po poslovniku in da je pač amandma tisti, ki ga je izglasovala koalicija oziroma amandma Nove Slovenije, ki je bil izglasovan včeraj na kolegiju z večino, torej da lahko večina odloči, da ta pravila ne veljajo več. Zato na tem mestu torej opozorilo. Opravimo ponovno odločitev o sklepu predsednice Državnega zbora z razumom in da pripada torej poslanskim skupinam točno tisto število predsedniških mest, ki jim pripada. Nič več in nič manj.

Hvala.

Hvala lepa.

O tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu, si bom pa kot predsednica Državnega zbora vzela pravico, da objasnim nekatere stvari. Predvsem prebrala vam bom šesti odstavek 33. člena Poslovnika Državnega zbora, ki gre takole: »Pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih se upošteva velikost poslanske skupine poleg tega pa tudi porazdelitev drugih funkcij v Državnem zboru ter razporeditev poslancev v delegacijo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih.« V tej določbi, ki sem vam jo sedaj prebrala nikjer ni nobenega matematičnega izračuna. To je bila parlamentarna praksa, ki ji seveda bomo sledili, ampak praksa ni isto kot določba Poslovnika. Po mojem vedenju je bilo Poslanski skupini SDS ponujeno - še vedno je ponujeno – eno podpredsedniško mesto, ki ga niso še izkoristili. In prosim pravne razlage so besedna, teološka, zgodovinska in druge. Nismo črkobralci predvsem ne v Državnem zboru.

Sedaj prehajamo na odločanje o Sklepu o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora kot ga je sprejel Kolegij predsednice Državnega zbora na 1. seji 24. maja 2022.

Izvolite, postopkovno.

Jaz mislim, da imam oziroma imamo v Državnem zboru tudi službo, ki razlaga Poslovnik Državnega zbora oziroma imamo Zakonodajno-pravno službo, zato na tem mestu predlagam prekinitev seje za 45 minut in predsednico prosim, da odloči o tem, da razlago ali so točke 4.a oziroma ali je točka 4.a v skladu s Poslovnikom Državnega zbora to je možno po 5. točki 66. člena torej še enkrat moj postopkovni predlog je, da se pozove Zakonodajno-pravno službo, da poda mnenje glede določitev predsedniških in podpredsedniških mest oziroma mest v delovnih telesih.

Najlepša hvala.

Hvala lepa. Seje ne bomo prekinjal in gremo naprej.

Nadaljujem. Če Državni zbor sklepa ne bo sprejel bo…

Izvolite, postopkovno.

Vsaka poslanska skupina ima možnost, da pred odločanjem vzame odmor. Želeli smo odmor, zato da se odloči oziroma da se poda mnenje Zakonodajno-pravne službe glede točke 4.a oziroma sklepa predsednice Državnega zbora glede razdelitev predsedniških in podpredsedniških mest v delovnih telesih in prosim, da se to tudi uredi.

Ne bomo naredili nobene pavze in gremo naprej.

Poglejte, sedaj se pa vprašajmo kje sedimo, kje sedimo. Gremo naprej. Jaz razlagam Poslovnik in gremo naprej. Če Državni zbor sklepa ne bo sprejel bo Kolegij predsednice Državnega zbora sprejel novi sklep 4.a točka dnevnega reda 2. izredne seja pa postane brezpredmetna, da dokončne odločitve kolegija, zato o njej v tem primeru danes ne bomo odločali.

Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 55, proti pa 3.

(Za je glasovalo 55.) (Proti 3.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet. Zato bo zbor 4.a točko dnevnega reda obravnaval v skladu z časovnim potekom seje.

Sedaj pa prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti.

Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red - Prosim za mir! – kot ste ga sprejeli s sklicem to se pravi glasujemo o dnevnemu redu.

Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, 68, se opravičujem, poslank in poslancev, za je glasovalo 61, proti 7.

(Za je glasovalo 61.) (Proti 7.)

Ugotavljam, da je dnevni red 2. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOG ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na podlagi prvega odstavka 111. člena Ustave Republike Slovenije Državnemu zboru 23. maja 2022 predlagal, da za novega predsednika Vlade izvoli dr. Roberta Goloba.

Besedo dajem kandidatu za predsednika Vlade dr. Robertu Golobu, da v skladu z drugim odstavkom 226. člena Poslovnika predstavi programske zasnove Vlade.

Dr. Golob, izvolite.

Hvala kandidatu za predsednika Vlade, dr. Robertu Golobu.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin in besedo ima kot prva Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, mag. Matej Tonin.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, drage poslanke in poslanci, dober dan kandidat za predsednika Vlade!

Maj je lep mesec. Maj je mesec veselja do življenja, tako ali drugače. Eni se ga spominjate po teh stvareh, drugi se ga morda spominjamo po šmarnicah, ki prav tako prinašajo veliko veselja v naše življenje.

Slovenija stoji pred resnimi izzivi in če kaj, potem imamo skupno odgovornost, da poiščemo najboljše rešitve za to prihodnost v kateri moramo zagotoviti dostojno življenje vseh in se resno pripraviti na prihajajoče izzive, ki jih pred nas prinaša vojna v Ukrajini in tudi Covid kriza. Slovenke in Slovenci smo v zgodovini dokazali, da povezani lahko dosežemo neverjetne stvari. Slovenijo lahko uvrstimo tudi med najbolj razvite, sodobne, zelene in digitalne države, seveda pod pogojem, da bomo vsi skupaj iskali stvari, ki nas povezujejo in ne tiste, ki nas razdvajajo. Le skupaj lahko ustvarimo Slovenijo, na katero bomo resnično ponosni. Nikogar ne smemo pustiti za seboj in vsakogar moramo spodbujati, da razvija svoje lastne talente. In če uspe posamezniku, uspe Sloveniji. In šele takrat, ko se bomo veselili uspehov drug drugega, takrat bo jasno, da nam je kot državi tudi uspelo. Nova Slovenija je stranka dialoga, stranka delovnih ljudi in ustvarjalnih ljudi, ki imamo v prvi vrsti radi Slovenijo. Ne obljubljamo, ampak delamo in tudi v tem mandatu bodo naše prioritete delovanja usmerjene predvsem na pet področij. Naj jih izpostavim.

Prvič, nadaljnjo izboljšanje poslovnega okolja. Drugič, krepitev vsem dostopnega javnega zdravstva. Tretjič, spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. Četrtič, učinkovito pripravo na izzive, ki jih prinaša ukrajinska vojna in petič, nadaljnja blažitev posledic Covida. Ko sem dejal, da bomo delali ne pa obljubljali sem imel v mislih, da od Nove Slovenije kot opozicijske stranke lahko pričakujete konkretne zakonske predloge. Naše zakonske iniciative želimo usklajevati z vsemi parlamentarnimi strankami, saj se zavedamo, da ljudje ne morejo živeti od lepih idej, ampak predvsem od konkretnih dejanj.

Najprej, če se dotaknem ohranjanja gospodarske aktivnosti. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je dobro delujoče gospodarstvo najboljša socialna politika. Zadržati moramo visoke stopnje gospodarske rasti in ustvarjati poslovno okolje, da bodo podjetja lahko investirala. Investicije so vir razvoja. Samo tako bomo lahko zagotavljali javne storitve kot so zdravstvo, skrbeli za ranljive in gradili tudi ceste in železnice. Če kaj, potem lahko rečemo, da je v Sloveniji obremenitev dela enostavno previsoka. Smo v vrhu OECD držav. Ljudem se danes žal velikokrat ne splača delati. Zakon o dohodnini, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu prinaša razbremenitev plač in višje neto plače vsem in to je bil po naši oceni zagotovo korak v pravo smer in Nova Slovenija – to napovedujem v naprej, da ne boste presenečeni – bo uporabila vse zakonske in tudi poslovniške možnosti, da bo ta Zakon o dohodnini tudi odbranila. Slovenska podjetja visoko izobraženih strokovnjakov in inženirjev enostavno ne morejo ustrezno nagraditi. Tuje strokovnjake v Slovenijo težko privabimo žal tudi domači odhajajo v tujino, zato je uvedba razvojne kapice po naše mnenju nujna. Če delodajalec želi delavcu izplačati 6 tisoč evrov neto plače je pri nas to strošek za delodajalca več kot 14 tisoč evrov, v Avstriji je to dobrih tisoč evrov manj, na Češkem še dodatnih 3 tisoč evrov manj. V takšnem okolju s takšnimi obdavčitvami seveda smo težko konkurenčni. Nova Slovenija bo vložila Zakon o uvedbi razvojne kapice, predlagali bomo tudi 5 letno dohodninsko olajšavo za visoko kvalificirane strokovnjake, ki se v Sloveniji preselijo iz tujine pa tudi za Slovence, ki se iz tujine vrnejo nazaj domov. Nujno potrebujemo tudi elektronsko državljanstvo za tuja podjetja in poseben program za privabljanje digitalnih normalov(?) v Slovenijo. Nova Slovenija pa je že vložila paket socialne zakonodaje. Z njim želimo predvsem spodbuditi vse delovne ljudi, da se čim prej vključijo v trg delovne sile, zmanjšati želimo tudi zlorabe na področju socialnih transferjev. Zdrav in za delo spodoben človek naj ima delo ne pa socialno pomoč. Ostro bomo nasprotovali tudi vsem socialističnim eksperimentom, ki jemljejo predvsem tistim, ki dan za dan trdo delajo.

Druga točka – vsem dostopno javno zdravstvo. Zdravstveno zavarovanje danes plačujemo vsi, zato je nesprejemljivo, da do zdravstvene storitve ljudje ne pridejo, ko je potrebujejo. Nesprejemljivo je, da je brez osebnega zdravnika 130 tisoč ljudi. Zdravstveno zavarovanje mora omogočiti kvalitetno in dostopno zdravstveno storitev ne pa zgolj pravice do čakanja. V Sloveniji imamo sistem državnega ne javnega poudarjam sistem državnega zdravstva, ki deluje po načelih centralnega planiranja. Ustvariti pa moramo vsem dostopen javni zdravstveni sistem. K nam moramo zgolj prenesti dobre prakse iz delujočih kakovostnih zdravstvenih sistemov, kot so Avstrija, Švica in Nizozemska in ne preizkušati praks Kube ali Severne Koreje. Nova Slovenija je pred nekaj leti predlagala, da se za skrajšanje čakalnih vrst izkoristi vse proste zdravstvene kapacitete, to so javne zavode, koncesionarje, pa tudi bogokletne zasebnike. Vrsto let so nam zato očitali, da želimo privatizirati slovensko zdravstvo. V mandatu naše Vlade smo končno uspeli z javnim razpisom to idejo tudi uresničiti. Pozdravljam tudi, da dober projekt želi nadaljevati tudi prihodnja Vlada.

Naslednji korak do vsem dostopnega javnega zdravstva bi morala biti uvedba svobodnega poklica zdravnika, kar bomo tudi predlagali. To pomeni, da se zdravnik z licenco sam odloča, kje bo opravljal svojo dejavnost, kjerkoli, v okviru javnega zavoda, koncesionarja ali pa v zasebni praksi in zdravstvena zavarovalnica je tista, ki mora te opravljene storitve plačati. V središče želimo postaviti pacienta, ki bo tako lahko končno svobodno izbiral svoje zdravljenje. Potrebujemo pa tudi profesionalizacijo upravljanja bolnišnic in javnih zavodov in podpiramo idejo, da se podeli licenca tistim, ki so lahko člani sveta zavodov. Predlagali bomo tudi preoblikovanje javnih zavodov v neprofitne gospodarske družbe, to je bolnišnice in javni zavodi, ne poslujejo neprofitno, a učinkovito, po načelu gospodarskih družb. Predlagali bomo pa tudi ustanovitev strateškega sveta. Nekaj podobnega je bilo danes rečeno, da bodo k sodelovanju povabljeni vsi strokovnjaki, kar tudi pozdravljamo.

Tretja točka, skladen regionalen razvoj. Moram poudarit, ker prihajam s podeželja, da Slovenija ni zgolj Ljubljana, je celo vrsto lepih mest in vasi. Je pa podeželje nekoliko drugačno od mesta in naša naloga je, da mladim zagotovimo, da lahko ostanejo tudi na podeželju in da tudi na podeželju iščejo svoje priložnosti. V Novi Sloveniji bomo naredili vse, da povprečnina, ki je bila zgodovinsko visoka določena v času naše Vlade, ostane vsaj nespremenjena. Vsak evro, ki je namreč namenjen občinam, je podvojen, nekje celo potrojen in je to najbolje naložen denar. Vsekakor Slovenija potrebuje tudi regionalizacijo, potrebujemo pokrajine, zagovarjamo manjše število močnih pokrajin in zato tukaj novi vladi ponujamo roko, da lahko z ostalimi spremembami vendarle končno pridemo do druge ravni lokalne samouprave, torej do pokrajine.

Naša Vlada, z ministrom Jernejem Vrtovcem na čelu, je zagnala močan investicijski cikel. Gradi se po celi Sloveniji, po skoraj vseh občinah. Kvalitetne ceste in moderne železnice so steber gospodarskega razvoja Slovenije, zato podpiramo dokončanje tretje razvojne osi, tudi širitev ljubljanske obvoznice in druge cevi predora Karavank, Ljubljana pa seveda tudi potrebuje sodoben multimodalen potniški center Emonika, za katerega so bili postavljeni tudi že temelji. Podpiramo izgradnjo drugega tira, izgradnjo dvotirnih elektrificiranih železniških prog in nadaljevanje gradnje kolesarskih povezav po celotni Sloveniji. Ostro bomo nasprotovali morebitnim rezom na področju investicij v cestno in železniško infrastrukturo in seveda budno spremljali potencialno sklepanje bodočih aneksov pri gradbenih pogodbah.

Na področju varstva starejših, je bil zadnji dom za njih zgrajen leta 2005. Naš minister Janez Cigler Kralj je začel obsežen cikel gradenj domov za starejše. V tem času je skoraj 150 odprtih projektov, gradenj domov in dnevnih centrov po vsej Sloveniji. Te investicije moramo nadaljevati in Nova Slovenija bo tudi tukaj odločno nasprotovala nižanju teh investicijskih sredstev v domsko oskrbo. Potrebujemo tudi večjo ponudbo nepremičnin za mlade. Samo tako lahko zagotovimo nižje in dostopne cene nepremičnin in mladi si predvsem želijo lastno in ne državna stanovanja. Zato smo v Novi Sloveniji zadržani do načrtov koalicije po megalomanski državno centralno planski graditvi stanovanj. Stanovanja naj po naši oceni gradijo tisti, ki to znajo in to se doslej država ni izkazala, država pa naj predvsem vzpostavi zadostno ponudbo praznih zemljišč, ustrezno gradbeno zakonodajo, pa tudi davčno okolje, ki bo te investitorje spodbujalo h gradnji.

Četrtič, celovit odziv na ukrajinsko krizo. Neizzvana agresija Ruske federacije na Ukrajino je bil velik šok za celotno Evropsko unijo. Vsaj moja generacija si ni mogla predstavljati, da je vojna na evropskih tleh v 21. stoletju še vedno možna. Pa žal je in naša moralna in zgodovinska dolžnost je, da pomagamo Ukrajini in ji zagotovimo tako humanitarno, materialno in tudi vojaško pomoč, da se lahko ubranijo pred rusko agresijo. Gre nenazadnje za boj za ohranitev evropskih vrednot. In ne smemo si delati nikakršnih utvar, da bo predsednik Putin kar tako slišal pozive k miru, čeprav si jih vsi želimo. Vojno bodo končale le močne sankcije in pa vzpostavitev ravnotežja na bojišču.

Žal pa vsaka vojna pomeni tudi številne tragične zgodbe. Številni so se zaradi hudih stvari zatekli tudi Slovenijo in Slovenija danes gosti več tisoč ukrajinskih beguncev. Pojavile so se številne težave. Marsikaj smo ugotovili, da nam v administrativnem smislu teče prepočasi in ljudje trpijo. Tudi zato je naša vlada sprejela in ga v parlament poslala poseben interventni zakon o Ukrajini in tukaj prosim vse poslanke in poslance, da bi ta zakon lahko sprejeli čim prej. Imate večino, lahko ga tudi po vašem okusu amandmirate. Gre pa za begunce in dobro bi bilo, da do tega zakona pridejo čim prej.

Je pa vojna razkrila tudi nekaj naših ranljivih točk. Oskrba s hrano je zagotovo ena ključnih, kjer moramo storiti več. Zagotoviti moramo stabilno preskrbo s hrano po dostopnih cenah in predvsem podpreti domače kmete. 30 milijonov evrov neposrednih pomoči je bilo danih letos pomladi, 310 milijonov evrov evropskih sredstev je bilo zagotovljenih za prestrukturiranje slovenskega kmetijstva. In prodaja hrane v javne zavode brez javnih naročil je možna do višine 215 tisoč evrov. S tem seveda spodbujamo tudi vse slovenske kmete, da hrano proizvajajo za slovenske šole in vrtce. To so tudi na nek način rezultati našega preteklega mandata, ki jih pa lahko seveda skupaj še nadgradimo. Dogovor s kmeti in trgovci glede odkupnih cen bo ključen izziv prihodnje vlade. Da naši kmeti svojih pridelkov ne bodo izvažali v Italijo ali Avstrijo, k nam pa uvažali ceneno hrano, se mora kmetom splačati proizvajati v Sloveniji. In tudi splačalo se bo, če bomo njihovo hrano in njihove pridelke tudi kupovali. Tako, da je pomemben element tudi na nas, da tudi mi spremenimo miselnost in kupujemo predvsem lokalno, in to je domače.

Ceno kupovanje ruske nafte in plina danes plačujejo Ukrajinci. Žal v 10 tisočih mrtvih, razseljenih in še kaj drugega. In ta cena mora biti za vsakega človeka s kančkom moralne vesti previsoka. Zato se v Novi Sloveniji zavzemamo za embargo na rusko nafto in plin. Da pa se na zamenjavo ruskih energentov lahko čim bolje pripravimo, je potrebno delati danes. In nekaj je bilo vendarle narejenega. Vzpostavljeni so bili kanali z Alžirijo, s Katarjem, z Združenimi državami Amerike, urejene so skupne dobave v okviru Evropske unije. In tukaj je še regulacija cen energentov. In ta regulacija je ključna, da bo cena teh energentov za ljudi dostopna in da nikogar ne bo zeblo tudi prihodnjo zimo. Tukaj vsekakor vlado čakajo pomembne naloge. V luči zmanjševanja odvisnosti od ruskih energentov podpiramo tudi vlaganje v obnovljive vire energije, kjer moramo predvsem omogočiti enostavnejše umeščanje energetskih objektov v prostor. Naj pa tudi jasno povem, da Nova Slovenija podpira izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem.

Je pa vojna v Ukrajini jasno pokazala, zakaj potrebujemo dobro opremljeno in tudi moderno Slovensko vojsko. Za obrambo in varnost bomo morali prispevati več, to priznamo ali ne. Tega se zavedajo praktično vse evropske države in počasi to dozoreva tudi pri nas. Kajti najcenejša in najboljša zavarovalna polica, da se nam kaj podobnega, kot se je zgodilo Ukrajini, ne more zgoditi tudi nam, je še vedno zavezništvo Nato. In v Novi Sloveniji seveda pozdravljamo vstop Finske in Švedske v zvezo Nato. In Slovensko vojsko ne potrebujemo zaradi vojakov samih. Slovenskim vojakom moramo dati priznanje za to, da skrbijo za našo varnost. In vlaganje v njih je vlaganje tudi v našo varnost, predvsem pa suverenost. Jeseni, kot pravijo epidemiologi, nas čaka morebiten nov val. Pravijo, da bi velike verjetnosti, da bi virus mutiral v bolj nevarno in hkrati še bolj infektivno obliko. Vseeno pa bo epidemija Covida v jesenskih mesecih trajala in zato bo potrebno nekaj naporov na naslednjih področjih. Na voljo bodo nova izboljšana cepiva. In narediti moramo vse, da se za cepljenje odloči prostovoljno čim več državljanov. Resno bomo morali nasloviti problematiko dolgotrajnih posledic obolelih za Covidom. Zagotoviti pa bomo morali tudi ustrezno zaščito zaposlenih in pacientov v bolnišnicah in domovih za ostarele. Virus je sam, ogroža pa vse nas. Zato mora biti naš odgovor skupen. In kot član pretekle vlade vem, kako težko se je hkrati boriti proti virusu in opoziciji. Tokrat vam lahko zagotavljam, da se vam proti opoziciji na temo Covida ne bo potrebno boriti. Podpirali bomo vse ukrepe, ki jih bo podprla tudi stroka.

In če zaključim, kakšno bo naše prihodnje ravnanje. Prebrali smo določila koalicijska pogodbe. Priznam, da se z njimi ne strinjamo. Delimo številne pomisleke gospodarstva, zdravnikov, sindikatov in navadnih ljudi. Koalicijska pogodba po naši oceni žal v preveliki meri sledi idejam ene stranke, to je stranka Levica, za katere menimo, da je njihov program za razvoj Slovenije škodljiv. To je naše politično stališče. Zato predsednik vlade, ki je sopodpisal program Levice, žal ne more računati na podporo poslancev Nove Slovenije. Nismo pa škodoželjni in nismo politikanti. Novi vladi želimo uspešno delo. Če bo vlada delala dobro, bo to dobro za vse nas. In Nova Slovenija želi, da bi šlo Sloveniji dobro. Bomo konstruktivna opozicija, kar pa ne pomeni, če citiram Luka Mesca, da bomo pridni in tihi. Daleč od tega. Dobre rešitve bomo podprli. In če bomo povabljeni, bomo pri njihovem sooblikovanju tudi tvorno sodelovali. Uporabili pa bomo vse demokratične možnosti, da preprečimo različne socialistične eksperimente, tihe nacionalizacije in dodatne obdavčitve tistih, ki danes delajo in ustvarjajo. Želimo si, da bo prihodnja vlada delovala v dobro vseh Slovenk in Slovencev, da bo odločno ščitila vse državljane, tako prvo- kot drugorazredne in tudi tiste, ki so bili morda do sedaj žrtve zasmehovanj in šikaniranj. Prihodnost je le ena, zato mora biti od nas vseh in ustvarjati jo moramo skupaj.

Bog živi Slovenijo.

Hvala lepa, mag. Matej Tonin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov. Gospod Jani Prednik, izvolite.