Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 9. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena in prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 7. aprila, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev nisem prejela in zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 80.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 32 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom ter drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. Na prva 3 vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja in prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora predstavite v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu.

Še posebej vas opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da na postavljeno vprašanje poslanec ne bo dobil danes odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor, poslanec pa, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili Klemen Boštjančič, minister za finance, mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, od 18. ure dalje ter dr. Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje, od 12. ure do 14.30.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Poslanska vprašanja pa mu bodo postavili v tem vrstnem redu: kolega Jernej Vrtovec, kolegica Alenka Helbl, kolega Aleksander Reberšek in kolega Jani Prednik.

Sedaj pa prosim kolega Jerneja Vrtovca, da postavi poslansko vprašanje predsedniku Vlade dr. Robertu Golobu.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade!

Moje vprašanje je na temo davčne reforme. Davčna reforma je temelj vsega, je hrbtenica vseh reform, da vemo, kako zapolniti državni proračun, za vse večje izdatke in tudi za že dane obljube o drugih reformah. Zaradi tega se tukaj po 14. marcu, vrhu koalicije na Brdu pri Kranju, odpirajo številna vprašanja. Na tem vrhu koalicije je bilo rečeno, da se s 1. 1. 2024, razbremeni plače, davčno razbremeni plače. Torej, da bi davkoplačevalcem ostalo več v denarnicah, in to je prav. Hkrati je bilo rečeno, da se s 1. 1. 2025 dodatno obdavči božičnica, regres, začne se z obdavčevanjem, progresivnim obdavčevanjem nepremičnin in tako dalje. Potem se je zgodil velik preobrat po enem vašem javnem nastopu na eni izmed komercialnih televizij, češ, davčna reforma bo ali pa je ne bo, slabo smo komunicirali, bomo videli, kako bomo to izpeljali. Nekako na tak način.

Ključno je vprašanje, kako zagotoviti davčno predvidljivo okolje, in ali si sploh lahko privoščimo, da ne izpeljemo davčne reforme zaradi vse večjih izdatkov na drugi strani v državnem proračunu. Samo za plače v javnem sektorju smo v bistvu v zadnje pol leta namenili okrog 600 milijonov evrov finančnih sredstev. Se pravi, usklajevanje z inflacijo, pa še ostali dodatki in tako naprej. Izhodišča za nova pogajanja v zvezi s plačno reformo – približno 650 milijonov evrov. Obljubljena reforma pravosodja, zdravstvena reforma, da ne govorimo, in novi izdatki v proračunu, samo iz prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje minus 180 milijonov evrov. To je bilo rečeno pretekli teden. In na drugi strani še ostale reforme. Tudi pokojninska reforma, ki se pripravlja. In tukaj je ključno, kako zagotoviti v našem proračunu finančna sredstva brez davčne reforme.

Pogledi na davčno reformo so lahko različni. Moj pogled, pogled Nove Slovenije je zagotovo takšen, da z nižjimi davčnimi bremeni lahko poberemo več denarja za državni proračun.

Tukaj pa me zanima:

Kakšno je mnenje koalicije o davčni reformi?

Se pravi, višja davčna bremena, višje obdavčitve za večje prihodke v proračunu, da lahko zagotovimo izvajanje vseh reform, ki ste jih obljubili.

In še ostala tri preprosta vprašanja:

Kaj je s časovnico 1. 1. 2024–1. 1. 2025?

Kaj je z davčno reformo glede na vaše javne nastope pred 24 dnevi na komercialni televiziji?

Bo Vlada izvedla davčno reformo naslednje leto v skladu s to časovnico? Da ali ne?

Hvala lepa.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor.

Izvolite.

Hvala lepa.

Kolega Jernej Vrtovec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Okej, davčne reforme v takšni obliki ne bo. Saj gospodarstvo si je verjetno oddahnilo, strinjamo pa se glede obdavčitve plač. Tukaj je treba narediti res striktne ukrepe, da bodo ljudje z nižjimi obdavčitvami lahko imeli več in lahko tudi več trošili, na ta način bomo več davkov pobrali, zagotovo. Če pogledate lestvico OECD, kje smo pri obdavčitvi plač, smo res na vrhu. Če pogledate tudi ostale lestvice, pa smo v bistvu na sredini, tudi kar se tiče kapitala. In tukaj je ta krivica, ki se dogaja lastnikom podjetij, direktorjev in tako naprej, glede obdavčitve kapitala, ko vsi pravimo, da tukaj smo na dnu lestvice, pa smo v bistvu v zlati sredini. In je treba tudi imeti pred očmi eno dejstvo, da so pri obdavčitvah kapitala lastniki tisti, ki nosijo zelo veliko breme za samo poslovanje podjetij, za izplačevanje plače in tako dalje, in je prav, da so v bistvu tudi iz tega naslova nagrajeni, ne pa dodatno obdavčeni.

Glede davčne reforme, ki bi polnila proračun, okej, razumem odgovor, da ni mišljena davčna reforma na takšen način. Ampak na drugi strani, predsednik Vlade, nastajajo silni izdatki. Samo za plače v javnem sektorju bomo namenili več kot milijardo evrov. Izhodišče, tudi za pogajanja, seveda, kar je bilo v medijih, je 650 milijonov evrov. 600 smo jih že dali. To je milijardo 250 milijonov evrov. Potem je tukaj, okej, sodna reforma je zelo malo, ampak je še ogromno drugih izdatkov, recimo pri zdravstveni reformi, katere obrise lahko spet približno vidimo v medijih. Se pravi, ključno je, na kakšen način, mi se strinjamo in smo za to, da je to prijaznejši način obdavčitve nepremoženja, ker poberemo zelo malo, mislim, da so izračuni tam okrog 30, 40 milijonov evrov. Ali se splača ljudi jeziti z obdavčitvijo premoženja na takšen način? Po mojem mnenju ne, zlasti ne nepremičnin, ki so jih ljudje z lastnimi rokami zgradili. Se pravi, na drugačen način, na prijaznejši način pobirati davke, da ostane potem v davčni blagajni več. To je naše priporočilo vladi pri tem, ko pripravlja davčno reformo.

Hvala lepa.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Izvolite.

Hvala lepa.

Kolega Jernej Vrtovec imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Davčna reforma in davčna politika sta tako pomembni temi, da je prav, da o njima razpravlja Državni zbor, zlasti v luči tega, ker prihajajo zaostreni finančni okviri, zlasti ponovna uvedba fiskalnega pravila, in je prav, da Državni zbor o tem temeljito razpravlja tudi s finančnim ministrom in da potem natančno vemo tudi, kaj nas čaka. Zaradi tega predlagam razpravo na to temo v okviru izredne seje ali pa na redni seji, kjer bi lahko temeljito prerešetali, kakšne so možnosti in kakšni so okviri in kakšne so naše vzdržnosti, finančne vzdržnosti za to, da ljudje v tej državi boljše živijo na račun nižjih davčnih bremen.

Najlepša hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, to se pravi 18. aprila, v okviru glasovanj.

Sedaj pa prosim kolegico Alenko Helbl, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Pozdrav vsem! Spoštovani predsednik Vlade!

Naloga opozicije v neki demokratični državi je nadzor nad delom vlade. Tako sta naša pravica in dolžnost, da budno spremljamo vaše delo, predvsem pa realizacijo oziroma uspešnost danih obljub in načrtov, kar bi nam sicer bilo veliko lažje, če bi vlada sprejela nek normativni program dela za posamezno leto, vendar pa ga, kot ste nam pojasnili, niste in ga tudi v prihodnje ne nameravate sprejeti. Nenavadno torej, ker sicer tudi vsako društvo v naši državi ob začetku leta vedno sprejema načrt aktivnosti. Ker vas torej ne moremo ocenjevati glede na normativni program dela vlade, pa nam preostane, da vas ocenjujemo na podlagi vaših znamenitih časovnic. Če bi iskali sinonim za vašo vlado, bi največ anketirancev povedalo: časovnica. Sicer smo do sedaj videli, da se je še prav vsaka časovnica v bistvu zamaknila, nekatere so celo izpuhtele. Ampak vi še vztrajate. No, in vam povem, kdo bo še naprej vztrajal in se ne bo predal. Mi Korošci. Gradnja tretje razvojne osi, ki velja za drugi, drugi najpomembnejši projekt v državi, imenovan kot razvojni nacionalni projekt, se je po več kot štirih desetletjih od prvih uradnih zamisli začela končno uresničevati avgusta 2021, za kar gre zahvala – vemo komu – vladi Janeza Janše. Načrt Darsa je bil, da bi del tretje razvojne osi od Šentruperta do Slovenj Gradca zgradili do konca leta 2027. No, pa pride sredina aprila 2023 in pod vlado Roberta Goloba slišimo in izvemo: »Ministrstvo za infrastrukturo in Dars bosta predvidoma prihodnji teden predstavila prenovljeno časovnico za zamik gradnje tretje razvojne osi.«

In vas v bistvu sprašujem, kako se sliši naslednja napoved: »Korošci bomo tožili vse, ki ovirajo projekt tretje razvojne osi, ker časovnice nočemo in ne bomo zamaknili, ampak bomo kar čez noč ukinili vse ovire in projekt označili z obvezno izvedbo do konca 2027.«

Ker Korošci nismo ljubljanski šerif, ki se mu kljub kršenju zakonov in ustave opraviči in ukloni vsa vladajoča politika, si preprosto ne moremo privoščiti tega, kar si je privoščil on. In spoštovani predsednik Vlade, ker Korošci ne pristajamo na to, da stroji na gradbišču tretje razvojne osi brnijo takrat, ko pridejo kamere, ker ne pristajamo na nove zamike časovnic in ker ne pristajamo na to, da zaradi poplačil tistim, ki so vas postavili na oblast, jemljete denar za razvoj preostalih delov Slovenije. Ker ne pristajamo na neko novo medresorsko delovno skupino pod vodstvom propadlega politika, ki ste mu pač zagotovili službo… / izklop mikrofona/