Lepo pozdravljeni, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 10. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 10. seje Državnega zbora, katerega predlog ste prejeli v petek, 12. maja, s sklicem seje.

O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Obveščam vas, da je Vlada 18. maja na podlagi prvega odstavka 118. člena Poslovnika Državnega zbora iz zakonodajnega postopka umaknila Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodih, s tem je 8. točka dnevnega reda 10. seje Državnega zbora postala brezpredmetna.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda, kajti Odbor za zunanjo politiko je Državnemu zboru predlagal, da dnevni red 10. seje razširi z 12.A točko, to je s Predlogom zakona o ratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Predlog ste prejeli v sredo, 17. maja.

Želi morda besedo predstavnik Odbora za zunanjo politiko kot predstavnik predlagatelja širitve? Gospod Dušan Stojanovič, podpredsednik? (Ne.) Želi morda besedo predstavnik oziroma predstavnica Vlade? Aja, ta ni predlagatelj, seveda, se opravičujem. Morda vodje poslanskih skupin? Tudi ne.

Zaključujem predstavitev stališč o predlogu za širitev dnevnega reda, itak jih nismo imeli.

Prehajamo kar na odločanje. Poslanke in poslanci, prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda z 12.a točko, to je s Predlogom zakona o ratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 75.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet

Zdaj pa prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti in Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem, a brez 8. točke, ki je postala brezpredmetna, in s sprejeto dopolnitvijo.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 75.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 10. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 36 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri pa odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva, kot že vemo, dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim, bodite na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev predstavite v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa ne sme trajati več kot 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, in o tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Pri čemer vas opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa tega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec ali poslanka na postavljeno vprašanje ne bo dobil oziroma dobila odgovora, mu oziroma ji mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Pri čemer pa poslanec oziroma poslanka, ki je postavil, postavila vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost, šport in inovacije, in sicer od 14.30 ure dalje, in dr. Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Preden pa preidemo na postavitev poslanskih vprašanj, želim naslovnike pisnih poslanskih vprašanj in pobud prositi, da v prihodnje dosledneje spoštujete poslovniški rok za posredovanje odgovorov oziroma da na že posredovana in še neodgovorjena vprašanja in pobude odgovorite v čim krajšem času, lepo prosim.

Zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili Zvonko Černač, Poslanska skupina SDS, Janez Cigler Kralj, Poslanska skupina Nova Slovenija, Andrej Hoivik, Poslanska skupina SDS, in dr. Matej Tašner Vatovec, Poslanska skupina Levica.

In zdaj dajem besedo poslancu Zvonku Černaču, da zastavi vprašanje predsedniku Vlade.

Izvolite.

Hvala lepa.

Pozdrav vsem!

Vlada ima na področju upravljanja in gospodarjenja z državnim premoženjem velike pristojnosti, predvsem pa veliko odgovornost. Odgovornost do vseh, ki so to premoženje v preteklosti ustvarili, predvsem pa do davkoplačevalcev, saj je z dobrim upravljanjem državnega premoženja mogoče zagotavljati znatna finančna sredstva za številne skupne potrebe, s tem pa zmanjšati pritiske na proračun in posledično povečevanje davčnih bremen.

Športna loterija Slovenije je organizacija, ki zagotavlja znatna sredstva športnim organizacijam preko Fundacije za financiranje športnih organizacij in ki zagotavlja znatna sredstva tudi invalidskim organizacijam preko Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Letni promet Športne loterije Slovenije presega 100 milijonov evrov, lanski dobiček znaša skoraj 4 milijone evrov. Tako promet kot dobiček se iz leta v leto povečujeta. Preko obeh fundacij prejmejo športne in invalidske organizacije letno skoraj 10 milijonov evrov, skoraj 12 milijonov evrov pa se nateče v državni proračun preko različnih dajatev. Športna loterija Slovenije je v posredni lasti države, saj so največji lastniki Pošta Slovenije in Loterija Slovenije, vsaka s po 20 odstotnim deležem, ter Smučarska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, tudi vsak z 20 odstotnim deležem, Nogometna zveza Slovenije pa ima 17,3 odstotni delež.

V javnosti je nedavno odjeknila novica, da nameravajo trije od teh, torej Smučarska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Nogometna zveza Slovenije, deleže, torej večinski delež 57,3 % prodati, in sicer tujemu skladu. Fundacija za šport tej prodaji ostro nasprotuje. O tem je pred slabim mesecem dni, konec aprila, obvestila številne naslovnike, med njimi tudi Vlado Republike Slovenije. Prodaja bi namreč negativno vplivala na bodoča sredstva, ki jih preko javnih razpisov Fundacija za šport namenja za sofinanciranje slovenskega športa na različnih nivojih. S prodajo Športne loterije Slovenije bi bil ogrožen obstoj nacionalnih in lokalnih športnih zvez in društev ter ostalih izvajalcev na področju športa.

Zanima me torej, predsednik Vlade:

Kakšno je vaše stališče, predvsem pa stališče Vlade glede prodaje Športne loterije Slovenije tujemu skladu?

Zanima me tudi:

Ali se s prodajo Športne loterije Slovenije, torej kokoši, ki nosi zlata jajca, tujemu skladu strinjate?

Če se s to prodajo ne strinjate, me zanima:

Kaj boste storili, da do te škodljive prodaje Športne loterije Slovenije, škodljive predvsem za številna športna društva kot tudi za številne invalidske organizacije, ne pride?

Hvala lepa.

Predsednik Vlade, dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala lepa.

Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Spoštovani predsednik Vlade, jaz sem vam napovedal vprašanje v zvezi z učinkovitim upravljanjem in gospodarjenjem z državnim premoženjem. In se boste strinjali, da je Športna loterija pomembna tako za športne organizacije kot tudi za Republiko Slovenijo. Strinjati se boste pa morali z mano tudi, da nekaj, kar ste rekli, ne drži. Vi ste rekli, Vlada nima nič s tem, da prodajajo organizacije Športno loterijo. Jaz sem vam uvodoma povedal, da predstavlja 20-odstotni delež naložbe v tej Športni loteriji Slovenije Pošta Slovenije, ki je v 100-odstotni državni lasti, da predstavlja 20-odstotni delež Loterije Slovenije, ki je posredno v državni lasti preko KAD, SOD, obeh FIHA in Športne zveze Slovenije, in država, Vlada ima še kako besedo pri tem. Ampak glede na vaš odgovor se bojim, da Športna loterija, ki je bila ustanovljena leta 1995, torej bo čez dve leti praznovala 30-obletnico obstoja, te obletnice ne bo dočakala v slovenski lasti.

Športna loterija Slovenija ni bila ustanovljena zato, da bi nekoč s prodajo tujemu skladu nekdo pobral mastno provizijo in posledično ogrozil delovanje športnih in invalidskih organizacij, pač pa za podporo slovenskemu športu, predvsem ljubiteljskemu slovenskemu športu. In če trije družbeniki na vsak način želijo te deleže prodati, potem je naloga Vlade, da ti deleži ostanejo v slovenski lasti z uveljavitvijo predkupne pravice preko Pošte Slovenije in Loterije Slovenije, ki imata 40 odstotni delež v Športni loteriji Slovenije.

Zaradi tega in glede na vaš odgovor me vseeno zanima:

Ali ste se kadarkoli pogovarjali glede prodaje Športne loterije Slovenije in s kom?

Nenazadnje, ta dopis je bil naslovljen že pred slabim mesecem dni na Vlado s strani Fundacije za šport, ki se s to prodajo ne strinja in ji ostro nasprotuje.

Zanima me:

Kakšen bo zdaj ta odgovor oziroma kakšni bodo ukrepi v smeri preprečitve prodaje Športne loterije Slovenije tujemu skladu?

Kaj boste storili, da bo Športna loterija Slovenije še naprej ostala v slovenski lasti in uresničevala namen, zaradi katerega je bila pred slabimi 30 leti tudi ustanovljena?

Hvala lepa.

Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Hvala lepa.

Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razprava o odgovoru, izvolite.

Še kako je to pristojnost Vlade, spoštovani predsednik Vlade. Vlada predstavlja skupščino SDH. Povedal sem vam, da je Pošta v 100-odstotni lasti države. Obe organizaciji, tako FIHO kot Fundacija za šport, sta bili ustanovljeni s strani tega Državnega zbora, ustanoviteljske pravice izvršuje Državni zbor. Še kako je to stvar države in tega Državnega zbora, pa tudi Vlade. Zaradi tega predlagam, da o tem vprašanju ne samo, da opravimo razpravo na naslednji seji, ampak da ob pomanjkanju odločitev Vlade Republike Slovenije sprejme ustrezne odločitve tudi Državni zbor v nadaljevanju, kajti danes je bila po neodgovorih predsednika Vlade že drugič dana zelena luč tem trem organizacijam, da to prodajo, in to ne preostalima drugima največjima družbenikoma, ki sta v državni ali pa paradržavni lasti, Pošti Slovenije in Loteriji Slovenije, pač pa tujemu naložbenem skladu. Prvič je bila dana zelena luč z izjavo ministra Hana, ki je po novem pristojen za šport, ki je na vprašanje glede prodaje Športne loterije Slovenije povedal, da je s tem seznanjen, da pa je to stvar lastnikov. In nekaj podobnega smo danes slišali tudi iz ust predsednika Vlade. Torej zelena luč javno je dana. Namesto da bi bila danes prižgana rdeča luč tej prodaji, ste dali ponovno zeleno luč nadaljevanju postopkov.

Ni bilo tudi odgovorjeno na vprašanje, predsednik Vlade, ali in s kom ste se glede tega pogovarjali. Kot tudi ni bilo odgovorjeno na vprašanje, zakaj po skoraj mesecu dni Fundacija za šport od Vlade ni prejela odgovorov glede njenega ostrega nasprotovanja Športni loteriji Slovenije.

Torej moram reči, da ultra leva vlada, ki Slovenski demokratski stranki skoraj vsak dan očita, da živimo v preteklosti, ministrice in ministri te vlade, predsednik Vlade in vsi ostali pa leta 2023 obujajo Čebine in pojejo revolucionarne pesmi, ki so bile spesnjene v obdobju komunistične revolucije, na veliko prodaja naše skupno premoženje in tem dajejo tudi javno zeleno luč.

Kot sem povedal prej, Športna loterija Slovenije je bila ustanovljena z namenom, da podpira tako profesionalno kot ljubiteljsko športno dejavnost in da pomaga invalidskim organizacijam. Številne vlade so se menjale v obdobju od ustanovitve, od leta 1995 naprej. Pod nobeno ni prišlo do prodaje kokoši, ki nosi zlata jajca za slovenski šport, predvsem pa, ki daje podporo tudi invalidskim organizacijam.

Če ne želimo, da se bo vaša vlada zapisala v zgodovino kot vlada, ki ni preprečila prodaje za slovenski šport ene najpomembnejših organizacij, mora ustrezne odločitve glede tega, glede na to, da uresničuje tudi ustanoviteljske pravice tako FŠO kot FIHO, sprejeti tudi ta parlament, zaradi tega predlagam, da o tem, o tej prodaji, ki ji Vlada, kot vidimo, daje zeleno luč, Športne loterije Slovenije, opravimo razpravo na naslednji seji Državnega zbora, Hvala.

Hvala lepa.

O vašem predlogu bomo odločali jutri, torej 23. maja, v okviru glasovanj.

Zdaj pa prosim poslanca Janeza Ciglerja Kralja, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Ž

Dober dan vsem!

Spoštovani predsednik Vlade, svoje vprašanje bom začel s citatom gospe Leonide Zalokar, ravnateljice Strokovnega centra Planina. Tako pravi: »Sistem se prilagaja nasilnemu ter sam vzgaja narcise in psihopate.« Konec citata. Seveda je tu mišljen sistem vzgoje in izobraževanja. In ne samo dogodki, ampak podatki so alarmantni. V raziskavi med učenci zadnjega triletja iz leta 2019, ki je zajela nekaj več kot 4 tisoč 500 učencev in učenk iz 70 šol, je skoraj 90 odstotkov vprašanih potrdilo medvrstniško nasilje vseh oblik, verbalno, fizično in čustveno ali odnosno. Skoraj polovica, 43 % mladih, je poročalo, da so vsaj enkrat doživeli eno od oblik spletnega nasilja, približno tretjina pa, da so sami vsaj enkrat izvajali tovrstno nasilje. Strokovni sodelavci TOM, Telefona za otroke in mladostnike, poročajo, da vsak peti otrok poroča o težavah z vrstniki.

Primeri medvrstniškega nasilja, kot smo jim bili priča v nakupovalnem središču v Celju, in zaskrbljujoči podatki, ki sem jih navedel samo del, nam nastavljajo ogledalo, vsem nam, nam, vsem staršem in pa celotni družbi. Številni strokovnjaki opozarjajo, da so tovrstna nasilna dejanja posledica preteklih neuspešnih in mnogokrat nepravilnih vzgojnih pristopov oziroma posledica najbolj splošno poznano izraza permisivne vzgoje.

Mineva en mesec od teh dogodkov v Celju. Edina rešitev, ki jo je minister, pristojni minister Felda, predlagal, je bilo več pogovorov o tej temi. V slovenskih šolah je bil organiziran dal kulture nenasilja, strpnosti. Šolniki so opozorili, da slovenske šole programe za promocijo strpnosti in nenasilja že izvajajo. Drugih ukrepov pa po enem mesecu ministrstvo ni napovedalo. Ministrstvo je povsem preslišalo vedno glasnejša opozorila učiteljev, ravnateljev, da brez spremembe zakonodaje in podzakonskih aktov medvrstniškega nasilja ne bodo zmogli obvladati.

Nova Slovenija je nedavno predlagala šest točk za spremembo zakonodaje, ki bi pomagala učiteljem in ravnateljem pri obvladovanju te problematike. Pogovorov in akcijskih načrtov je bilo po naše dovolj, zdaj so potrebne te zakonodajne spremembe.

Zanima me:

Ali ali se nameravate v Vladi lotiti teh nujno potrebnih zakonodajnih sprememb?