Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 32. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 32. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 6. junija, s sklicem seje.

O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev nisem prejela.

Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, 77 jih je glasovalo za dnevni red, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 32. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 30 poslanskih vprašanj.

Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom ter drugim odstavkom 245. člena Poslovnika.

Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanja poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor.

Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute.

Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra; o tem odločimo poslanke in poslanci brez razprave in obrazložitve glasu. Posebej vas opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi z že postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje ne bo danes dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, ki bo odsotna od 13.30. dalje, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, mag. Borut Sajovic, minister za obrambo, ter dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, ki bo odsoten od 18. ure dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj.

Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili dr. Vida Čadonič Špelič iz Poslanske skupine Nova Slovenija, Eva Irgl iz Poslanske skupine nepovezanih poslancev, Danijel Krivec iz Poslanske skupine SDS ter Felice Ziza iz Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Zdaj dajem besedo dr. Vidi Čadonič Špelič, da postavi vprašanje predsedniku Vlade dr. Robertu Golobu.

Izvolite.

): Hvala za besedo. Spoštovane ministrice in ministri, predsednik Vlade!

Tri leta Golobove vlade in na tisoč odločitev, pa vendarle malo učinka. Pa pustimo danes reforme, s katerimi ni nihče zadovoljen, razen vlade same, rajši se posvetimo varnosti.

Naj spomnim, da ste depolitizirali policijo tako, da ste na odgovorna in pomembna mesta nastavili sebi lojalne kadre. Strokovni pa neposlušni so vas zmotili, kar niste storili vi z imenovanjem ministra, je dokončal minister za notranje zadeve tako, da so se tam znašli, v policiji torej, sošolci, prijatelji in družinski člani. Torej, imamo pa ministra, ki je napovedal ničelno toleranco do nasilja in korupcije. Rezultat: vedno več nasilja, povsod, predvsem med mladimi, skoraj med otroci, zdravniki, socialnimi delavci, predstavniki lokalnih oblasti. Vsepovsod. Imamo tudi napovedan boj proti korupciji, katerega edini otipljiv rezultat je uvedba dveh postopkov suma korupcije proti predsedniku Vlade.

Slovenija je v tem času padla po indeksu miru v mednarodnem prostoru iz petega, kjer je bila leta 2022, kar na že deveto mesto, ugled policije pa se je v zadnjem letu zmanjšal kar za deset točk. Torej policija nima več ugleda. Ne čudi namreč, v policiji že dolgo ni bilo manj kot 8 tisoč zaposlenih, kar se je zgodilo zdajle. In sindikati so tako nezadovoljni, da so lastnega ministra prijavili na Upravno inšpekcijo. Jaz mislim, da se je to zgodilo prvič v zgodovini.

Že lansko leto oktobra sem vas, predsednik Vlade, prosila in opomnila na porast nasilja v jugovzhodni Sloveniji. Takrat ste rekli, da smo Dolenjci nestrpni in da širimo sovraštvo do Romov. Med politikante ste nas všteli in mislim, da so bili tukaj mišljeni poleg mene tudi župani. Rezultat vaše reakcije pa je pretepen župan Ribnice in še dva občana, storilci Romi, celo eden od mladoletnih.

Zato sprašujem, gospod predsednik Vlade:

Ali ste zadovoljni z varnostno situacijo v Sloveniji, z delom policije?

Kaj boste in če boste končno kaj storili, da se varnostna situacija vsaj na jugovzhodu Slovenije začne reševati?

Hvala lepa.

Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, izvolite, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa za vaš odgovor.

Spoštovana poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Najlepša hvala.

O lažeh politikov naj odločajo volivci.

Jaz pa grem h konkretni stvari, in to je dejansko pojav nasilja na Dolenjskem in v Posavju. Gospod predsednik, kot veste, v petek, 13., se je v Ribnici zbralo veliko županov, mislim, da jih je bilo 16. Sprejeli so zahteve do vlade in te je podpisalo 28 županov Dolenjske in Posavja. Mislim, da ti župani predstavljajo skoraj 300 tisoč volivcev.

Pojdiva zdaj k bistvu. Vi ste obsodili nasilje, in to je dobro, vendar se to nasilje že dolgo časa sistematično pojavlja. Tokrat so o njem poročali mediji nekoliko več, ker je bil pač žal napaden župan, ki ga imajo ljudje radi, saj so ga izvolili. Dali so vam zahteve v nekaj točkah. Naj omenim le to, da hočejo sistemske spremembe zakonodaje in predvsem, da želijo, da se vse naredi, da se ponavljajoči prekrški in kazniva dejanja ustavijo. Kajti ti so tisti, ki dejansko motijo prebivalce. In kdo jih povzroča? Prejemniki socialnih pomoči. Jaz mislim, da je prišel čas, da ko bodo ljudje, ne glede na to, od kod dobivajo denar, zavestno kršili zakonodajo, jih bo treba kaznovati. Ker se lahko zgodi, da se iz teh prekrškov razvije tudi kaznivo dejanje ali tragedija. Kdo bo takrat odgovoren?

Sprašujem:

Kako boste odreagirali na sklepe, ki so vam jih poslali župani?

Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovana poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

Da, imam takšen predlog, da razpravljamo o teh razmerah, kajti razumela sem sicer predsednika Vlade, da na nek način podpira župane. Tega sem vesela, vendar bo treba narediti še več. Treba bo priti s sistemsko zakonodajo, kot jo župani predlagajo. Roko na srce, poslanci je še na svoje klopi nismo dobili, resda smo nekaj sprejeli, ker je Nova Slovenija predlagala in je Državni zbor zmogel toliko razuma in sprejel določene zakone, ki so del paketa, ki je bil mimogrede, gospod predsednik Vlade, že oktobra leta 2023 obljubljen županom. Torej čakamo na te ukrepe.

Do takrat pa si želim, da bi tudi vi in vaši sodelavci odšli v ta romska naselja, se tam pogovarjali z ljudmi, ki živijo z njimi noč in dan, in bi videli in bi se na svoji koži se prepričali, da nihče, najmanj pa župani, niso nestrpni do teh ljudi. Želijo si sožitja in miru, vendar oprostite, noben kriminal, nobeni ponavljajoči prekrški ne morejo biti izgovor, češ, živijo v revščini in nismo razumljeni. Zakoni morajo vendar veljati za vse. In to pričakujemo, da boste jasno povedali tako vi kot tudi vaši ministri. Torej, kot sem rekla, pojdite med ljudi, prepričajte se, kaj si dejansko ljudje v tem delu Slovenije želimo. Želimo si sožitje. Vendar če ne gre drugače, bo treba poseči tudi po spremembi zakonodaje. Zdaj je čas, kajti eden od županov je rekel: »To je zadnji poziv državi, naj ukrepa, sicer bo ukrepal narod.« Verjetno si vsi, ki tukaj sedimo, in vi, gospod predsednik Vlade, ne želimo, da bi ukrepal narod. Zato vam predlagam, gospod predsednik Vlade, čas je za 1001. modro odločitev.

Hvala lepa.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 18. junija, v okviru glasovanj.

Zdaj dajem besedo kolegici poslanki Evi Irgl iz Poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Kolegica, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik Vlade!

Slovenija se je glede na statistiko pa tudi siceršnje vzdušje v državi, ki ga seveda lahko zaznavamo in ga tudi čutimo, znašla pred velikimi izzivi. Ti kažejo, da sedanji način političnega delovanja očitno ne prinaša uspešne Slovenije. Ne konkuriramo v mednarodnem okolju in nimamo vzdušja, v katerem bi se državljani dobro počutili.

Tega, spoštovani predsednik, ne govorim na pamet, ampak tako kažejo tudi mednarodne raziskave. Med 50 državami, kjer so ocenjevali, katera ima najboljšo kvaliteto življenja, smo pristali na čisto zadnjem, 50. mestu. Veliko držav, ki so bile prej za nami, so nas sedaj prehitele. Trenutno smo torej ujeti v situacijo, ki na eni strani duši podjetja, na drugi strani poglablja revščino in tudi kaznuje tiste, ki ustvarjajo.

Poglejmo podatke, ki to utemeljujejo. Uradne analize kažejo, da se je število stečajev podjetij povečalo za skoraj 33 %. To je številka, ki je najvišja v celotni regiji. Gre torej za zaskrbljujoče podatke. Obenem je gospodarstvo, kot vsi vemo, pod velikimi davčnimi obremenitvami. Ko govorimo o revščini, zadnji podatki SURS kažejo, da se je število tistih, ki živijo pod pragom tveganja revščine, še povečalo. Ko govorimo o tistih, ki ustvarjajo, mednarodne primerjave kažejo, da smo uvrščeni v sam vrh držav z največjo obremenitvijo plač. Vsak, ki torej v tej državi dela pošteno, je torej na nek način kaznovan z enim največjih davčnih primežev v primerjavi z ostalimi državami.

Spoštovani predsednik Vlade, zaradi tega se v tej državi zavira razvoj, zavira se rast in zavira se konkurenčnost.

Mi bi si želeli malce drugačne politike, zato vas sprašujem naslednje:

Kje vi vidite razloge, da število revnih po zadnjih podatkih SURS vedno bolj narašča?

Podatek je pred kratkim objavila tudi nacionalna televizija. Gre vsekakor za podatek, ki je zaskrbljujoč, zagotovo pa lahko presoja tudi o tem, kakšna je uspešnost katerekoli vlade.

Želim tudi vedeti:

Katere konkretne ukrepe znotraj obstoječega proračuna nameravate uveljaviti za zmanjšanje števila stečajev glede na prej omenjene podatke, še posebej ko govorimo o podpori likvidnosti malim in srednje velikim podjetjem?

Kako nameravate ublažiti posledice padca gospodarske rasti?

To občutimo vsi, še najbolj pa seveda gospodarstvo, ki ga še dodatno dušite.

Zelo bom vesela, če mi boste res konkretno odgovorili na ta moja zastavljena vprašanja.

Najlepša hvala.