Spoštovane poslanke in poslanci! Egregio deputato della Comunitŕ nazionale italiana.[Spoštovani poslanec italijanske narodne skupnosti.] Tisztelt magyar nemzetiségi képviselő úr.[Spoštovani poslanec madžarske narodne skupnosti.]

Spoštovani gostje, prosim, da zasedete svoja mesta, kar se je že zgodilo.

Čakamo na predsednico Državnega zbora gospo mag. Urško Klakočar Zupančič.

Predsednico Državnega zbora gospo mag. Urško Klakočar Zupančič lepo pozdravljam.

/Zdravljica, himna Republike Slovenije; besedilo France Prešeren, uglasbil Stanko Premrl; izvedba Trobilni kvintet Policijskega orkestra/

Spoštovane poslanke in poslanci! Egregio deputato della Comunitŕ nazionale italiana.[Spoštovani poslanec italijanske narodne skupnosti.] Tisztelt magyar nemzetiségi képviselő úr.[Spoštovani poslanec madžarske narodne skupnosti.]

Spoštovani gostje, prosim, da zasedete svoja mesta, kar se je že zgodilo.

Čakamo na predsednico Državnega zbora gospo mag. Urško Klakočar Zupančič.

Predsednico Državnega zbora gospo mag. Urško Klakočar Zupančič lepo pozdravljam.

/Zdravljica, himna Republike Slovenije; besedilo France Prešeren, uglasbil Stanko Premrl; izvedba Trobilni kvintet Policijskega orkestra/

Besedo dajem gospe mag. Urški Klakočar Zupančič, predsednici Državnega zbora, da nagovori poslanke in poslance.

11.02

Mag. Urška Klakočar Zupančič: Spoštovane izvoljene poslanke, spoštovani izvoljeni poslanci, dovolite mi, da vam v uvodu najprej iskreno čestitam za izvolitev.

Med vami je nekaj tistih, ki so odgovorne naloge poslank in poslancev že opravljali, podobno kot po vsakih volitvah pa vidim tu tudi nekaj novih obrazov. Glede na trenutno dogajanje v svetu časa za učenje ne bo veliko - tudi v preteklem mandatu ga ni bilo.

V preteklem mandatu je Državni zbor deloval učinkovito. Slovenija se je soočala z dvema večjima kriznima dogodkoma – z največjo naravno ujmo v zgodovini in energetsko krizo. Tudi zaradi učinkovitega delovanja parlamenta smo uspeli obe krizi prebroditi bolje kot velika večina drugih evropskih držav. Po desetletjih počasnega hiranja in razgradnje javnega zdravstva smo s spremembami zakonodaje vsaj deloma uspeli obrniti trend in poskrbeli za boljši položaj nekaterih ranljivih skupin naše skupnosti. Kar nekaj kakovostnih odločitev smo torej sprejeli v preteklih štirih letih.

Seveda smo delali tudi napake, vsakdo jih, vprašanje je le, v kolikšni meri smo jih sposobni prepoznati in priznati vsaj sebi, če že ne drugim.

Mandat, ki je pred vami, bo glede na vse dogajanje okoli nas poln izjemno zahtevnih izzivov. Samodržci, ki so se uspeli dokopati do oblasti v kar nekaj pomembnih državah, sistematično rušijo ne le mednarodno pravo, temveč tudi vse vrednote, na katerih temelji demokracija tako imenovanega zahodnega tipa. Pred Slovenijo kot članico Evropske unije je torej zahteven izziv, kako ohraniti demokratične vrednote, spodbujati solidarnost in medsebojno spoštovanje ter, kot nam veleva ustava, izvajati aktivno mirovno zunanjo politiko.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, tudi glede na povedano mi dovolite, da vam v mandatu, ki ga začenjate, zaželim uspešno delo. Vaše odločitve bodo imele neposreden vpliv na kakovost življenja državljank in državljanov. Želim si, da bi pri sprejemanju odločitev v vsakem primeru glasovali po svoji vesti, kot vas zavezuje ustava, in s trdnim namenom, da delujete v dobro ljudi. Ne nazadnje bomo slejkoprej prav državljanke in državljani ocenjevali, kako uspešno je bilo vaše delo.

Dovolite mi, da na koncu nekaj besed namenim integriteti, besedi, ki sem jo velikokrat slišala v zadnjih štirih leti. Kaj je integriteta? Integriteta pomeni, prvič, da gradimo na vrednotah, na občečloveških civilizacijskih pridobitvah, da so naša dejanja, naše odločitve in naše besede v skladu s temi vrednotami. Integriteta je, drugič, da se dela dobro za ljudi, za tiste, ki so nam blizu, in tudi za tiste, ki nam niso tako blizu. In veste, kaj je še integriteta? Integriteta je, da naredimo tisto, kar je prav, čeprav morda ni najlažje, ampak da naredimo tisto, kar je prav. Politika in integriteta –včasih je v politiki premalo integritete in nekateri jo izgubijo s prihodom, drugi jo pridobijo z odhodom.

Spoštovane državljanke, spoštovani državljani, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsem vam želim vse dobro.

/ aplavz/

Besedo dajem gospe mag. Urški Klakočar Zupančič, predsednici Državnega zbora, da nagovori poslanke in poslance.

11.02

Mag. Urška Klakočar Zupančič: Spoštovane izvoljene poslanke, spoštovani izvoljeni poslanci, dovolite mi, da vam v uvodu najprej iskreno čestitam za izvolitev.

Med vami je nekaj tistih, ki so odgovorne naloge poslank in poslancev že opravljali, podobno kot po vsakih volitvah pa vidim tu tudi nekaj novih obrazov. Glede na trenutno dogajanje v svetu časa za učenje ne bo veliko - tudi v preteklem mandatu ga ni bilo.

V preteklem mandatu je Državni zbor deloval učinkovito. Slovenija se je soočala z dvema večjima kriznima dogodkoma – z največjo naravno ujmo v zgodovini in energetsko krizo. Tudi zaradi učinkovitega delovanja parlamenta smo uspeli obe krizi prebroditi bolje kot velika večina drugih evropskih držav. Po desetletjih počasnega hiranja in razgradnje javnega zdravstva smo s spremembami zakonodaje vsaj deloma uspeli obrniti trend in poskrbeli za boljši položaj nekaterih ranljivih skupin naše skupnosti. Kar nekaj kakovostnih odločitev smo torej sprejeli v preteklih štirih letih.

Seveda smo delali tudi napake, vsakdo jih, vprašanje je le, v kolikšni meri smo jih sposobni prepoznati in priznati vsaj sebi, če že ne drugim.

Mandat, ki je pred vami, bo glede na vse dogajanje okoli nas poln izjemno zahtevnih izzivov. Samodržci, ki so se uspeli dokopati do oblasti v kar nekaj pomembnih državah, sistematično rušijo ne le mednarodno pravo, temveč tudi vse vrednote, na katerih temelji demokracija tako imenovanega zahodnega tipa. Pred Slovenijo kot članico Evropske unije je torej zahteven izziv, kako ohraniti demokratične vrednote, spodbujati solidarnost in medsebojno spoštovanje ter, kot nam veleva ustava, izvajati aktivno mirovno zunanjo politiko.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, tudi glede na povedano mi dovolite, da vam v mandatu, ki ga začenjate, zaželim uspešno delo. Vaše odločitve bodo imele neposreden vpliv na kakovost življenja državljank in državljanov. Želim si, da bi pri sprejemanju odločitev v vsakem primeru glasovali po svoji vesti, kot vas zavezuje ustava, in s trdnim namenom, da delujete v dobro ljudi. Ne nazadnje bomo slejkoprej prav državljanke in državljani ocenjevali, kako uspešno je bilo vaše delo.

Dovolite mi, da na koncu nekaj besed namenim integriteti, besedi, ki sem jo velikokrat slišala v zadnjih štirih leti. Kaj je integriteta? Integriteta pomeni, prvič, da gradimo na vrednotah, na občečloveških civilizacijskih pridobitvah, da so naša dejanja, naše odločitve in naše besede v skladu s temi vrednotami. Integriteta je, drugič, da se dela dobro za ljudi, za tiste, ki so nam blizu, in tudi za tiste, ki nam niso tako blizu. In veste, kaj je še integriteta? Integriteta je, da naredimo tisto, kar je prav, čeprav morda ni najlažje, ampak da naredimo tisto, kar je prav. Politika in integriteta –včasih je v politiki premalo integritete in nekateri jo izgubijo s prihodom, drugi jo pridobijo z odhodom.

Spoštovane državljanke, spoštovani državljani, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsem vam želim vse dobro.

/ aplavz/

Gospe mag. Urški Klakočar Zupančič, predsednici Državnega zbora, se zahvaljujem za njene besede.

Spoštovani poslanke in poslanci, dovolite mi še nekaj misli in besed s strani najstarejšega med vami, najstarejšega poslanca.

11.07

Franc Križan:Res v neizmerno čast mi je, da vas lahko nagovorim na konstitutivni seji tega sklica Državnega zbora, v prelomni sestavi, ki kar kliče po tem, da vsi skupaj začnemo novo poglavje slovenske politike. Poglavje, ki se odmika od starih vzorcev, od starih prepirov, od starih ločitev in omejitev. Da začnemo poglavje, v katerem se bomo strpno poslušali, pogovarjali, dogovarjali, upoštevali in spoštovali.

Verjamem, da smo to dolžni v prvi vrsti sami sebi in seveda tudi vsem državljankam in državljanom. Saj verjetno vidite, kako čudovita narava v tem času vsak dan bolj nazorno pokaže, koliko lepega nastane, ko odmre dozorelo in vso svojo energijo usmerja v rast in razvoj. Tako vas pozivam, da vzamemo ta ciklus narave kot opomin, da je naloga vsakega posebej od nas in vseh skupaj, ki smo bili izvoljeni v Državni zbor, da vso svojo energijo vsak dan znova usmerimo v sodelovanje, v medsebojno spoštovanje in graditev lepše in boljše prihodnosti za vse. To je vendarle naša skupna in edina država.

Verjamem, da v tem trenutku vsi, ki tukaj sedimo, delimo enake občutke. Verjamem, da so naša energija in naše misli že ujete v čas, ki prihaja, da razmišljamo o teži odgovornosti, ki smo jo zavestno sprejeli, ko smo vstopili v politiko, in da se globoko zavedamo odgovornosti, ki smo jo z izvolitvijo prejeli od državljank in državljanov. Ti sedaj od nas pričakujejo dialog, ne prepirov, pričakujejo rešitve, ne izgovorov. In predvsem pričakujejo naše sodelovanje za skupno dobro. In pravzaprav tokrat druge izbire sploh nimamo.

Različnost pogledov in je naravna in legitimna, zato naj bo različnost pogledov naša največja moč. Ali res nismo dovolj zreli, da bi to moč uporabili?

Raven demokracije se ne meri po tem, ali se v vsem strinjamo, ampak po tem, kako spoštljivo znamo ravnati z našimi razlikami, se medsebojno razumeti ter upoštevati. Samo ta modrost nas lahko poveže in usmerja naše misli, naše besede in dejanja. Pri reševanju res zahtevnih skupnih nalog, ki jih pred nas navsezadnje postavlja ta današnji čas.

Zato naj bo ta dvorana v prihodnjih štirih letih prostor, kjer se mnenja krešejo, a se spoštovanje ohranja, kjer tekmujejo argumenti, ne žaljivke, in kjer je končni zmagovalec vedno samo eden – uspešna prihodnost Slovenije.

Drage kolegice in kolegi, vsem nam želim veliko modrosti in poguma na tej poti.

Gospe mag. Urški Klakočar Zupančič, predsednici Državnega zbora, se zahvaljujem za njene besede.

Spoštovani poslanke in poslanci, dovolite mi še nekaj misli in besed s strani najstarejšega med vami, najstarejšega poslanca.

11.07

Franc Križan:Res v neizmerno čast mi je, da vas lahko nagovorim na konstitutivni seji tega sklica Državnega zbora, v prelomni sestavi, ki kar kliče po tem, da vsi skupaj začnemo novo poglavje slovenske politike. Poglavje, ki se odmika od starih vzorcev, od starih prepirov, od starih ločitev in omejitev. Da začnemo poglavje, v katerem se bomo strpno poslušali, pogovarjali, dogovarjali, upoštevali in spoštovali.

Verjamem, da smo to dolžni v prvi vrsti sami sebi in seveda tudi vsem državljankam in državljanom. Saj verjetno vidite, kako čudovita narava v tem času vsak dan bolj nazorno pokaže, koliko lepega nastane, ko odmre dozorelo in vso svojo energijo usmerja v rast in razvoj. Tako vas pozivam, da vzamemo ta ciklus narave kot opomin, da je naloga vsakega posebej od nas in vseh skupaj, ki smo bili izvoljeni v Državni zbor, da vso svojo energijo vsak dan znova usmerimo v sodelovanje, v medsebojno spoštovanje in graditev lepše in boljše prihodnosti za vse. To je vendarle naša skupna in edina država.

Verjamem, da v tem trenutku vsi, ki tukaj sedimo, delimo enake občutke. Verjamem, da so naša energija in naše misli že ujete v čas, ki prihaja, da razmišljamo o teži odgovornosti, ki smo jo zavestno sprejeli, ko smo vstopili v politiko, in da se globoko zavedamo odgovornosti, ki smo jo z izvolitvijo prejeli od državljank in državljanov. Ti sedaj od nas pričakujejo dialog, ne prepirov, pričakujejo rešitve, ne izgovorov. In predvsem pričakujejo naše sodelovanje za skupno dobro. In pravzaprav tokrat druge izbire sploh nimamo.

Različnost pogledov in je naravna in legitimna, zato naj bo različnost pogledov naša največja moč. Ali res nismo dovolj zreli, da bi to moč uporabili?

Raven demokracije se ne meri po tem, ali se v vsem strinjamo, ampak po tem, kako spoštljivo znamo ravnati z našimi razlikami, se medsebojno razumeti ter upoštevati. Samo ta modrost nas lahko poveže in usmerja naše misli, naše besede in dejanja. Pri reševanju res zahtevnih skupnih nalog, ki jih pred nas navsezadnje postavlja ta današnji čas.

Zato naj bo ta dvorana v prihodnjih štirih letih prostor, kjer se mnenja krešejo, a se spoštovanje ohranja, kjer tekmujejo argumenti, ne žaljivke, in kjer je končni zmagovalec vedno samo eden – uspešna prihodnost Slovenije.

Drage kolegice in kolegi, vsem nam želim veliko modrosti in poguma na tej poti.

Začenjam 1. sejo Državnega zbora, ki jo je na podlagi tretjega odstavka 81. člena Ustave Republike Slovenije sklicala predsednica Republike Slovenije gospa Nataša Pirc Musar.

Obvestilo o vabljenih na sejo je objavljeno na e-klopi, tako kot običajno.

Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Strokovne službe Državnega zbora so sporočile, da so sprejele vsa potrdila o izvolitvi poslank in poslancev. Pri vodenju seje Državnega zbora mi bosta pomagali generalna sekretarka Državnega zbora gospa Uršula Zore Tavčar in namestnica generalne sekretarke Jerneja Bergoč.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 1.seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda je pripravljen v skladu s prvim odstavkom 10. člena Poslovnika Državnega zbora in ste ga prejeli z dopisom z dne 8. aprila 2026. Objavljen pa je na e-klopi, tako kot vse ostalo gradivo za sejo.

Začasni vodje poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti so določili naslednji predlog dnevnega reda: 1. točka Imenovanje predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisij, 2. točka Potrditev mandatov poslancev in 3. točka Volitev predsednika Državnega zbora.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64.člena Poslovnika Državnega zbora.

Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Prosim vse navzoče poslance, da vstavite kartico v glasovalne naprave in preverite njihovo delovanje tako, da na desni strani vložene kartice gori oranžna lučka.

Glasujemo. Navzočih je 89 poslancev, za je glasovalo 89 poslancev, proti nihče.

Za je glasovalo 89.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 1. seje državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na Imenovanje predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije.

V skladu s prvim odstavkom 10. člena Poslovnika Državnega zbora so začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti na sestanku 8.aprila 2026 določili, da mesto predsednika Mandatno-volilne komisije pripada poslanski skupini Demokrati. Anžeta Logarja, mesto podpredsednika pa poslanski skupini Državljansko gibanje Resni.ca.

Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja [Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.]za predsednika komisije predlaga dr. Tadeja Osterca, poslanska skupina Državljansko gibanje Resni.ca [Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.]pa za podpredsednika predlaga gospoda Zorana Stevanovića.

Predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije je objavljen na e-klopi.

Prijavljenih k razpravi ni.

Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem Predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije.

Glasujemo. Navzočih je 88 poslancev, za je glasovalo 61 poslancev, proti nihče.

Za je glasovalo 61.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Začasni vodje poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti so na podlagi sprejetega sklepa o številu mest v komisiji, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, sporočili imena poslank in poslancev, članic in članov komisije. Tako je sestava Mandatno-volilne komisije naslednja: dr. Tadej Osterc, poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja, kot predsednik in Zoran Stevanović, poslanska skupina Državljansko gibanje Resni.ca, kot podpredsednik. Člani komisije pa so: iz poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič, Sandra Gazinovski[Lapsus linguae. Gazinovski namesto Gazinkovski, na kar se v nadaljevanju odzove poslanka Sandra Gazinkovski.], Matej Grah, Janja Sluga, Lenart Žavbi, iz poslanske skupine Slovenske demokratske stranke pa Anja Bah Žibert, Zvonko Černač, Jelka Godec, Aleš Hojs, Danijel Krivec, iz poslanske skupine Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča Janez Cigler Kralj, mag. Janez Žakelj, iz poslanske skupine Socialnih demokratov Andreja Katič in iz poslanske skupine Levica in Vesna Luka Mesec, od poslancev italijanske in madžarske narodna skupnosti pa Ferenc Horváth.

S tem zaključujem 1.točko dnevnega reda.

Prosim, da se za pripravo 2. točke dnevnega reda sestane Mandatno-volilna komisija.

Seja Mandatno-volilne komisije se bo začela ob 11.50, čez pol ure. Seja Mandatno-volilne komisije bo v veliki dvorani na Tomšičevi.

Prekinjam 1. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali predvidoma čez dve uri, to je ob 13. uri in 20 minut.

Začenjam 1. sejo Državnega zbora, ki jo je na podlagi tretjega odstavka 81. člena Ustave Republike Slovenije sklicala predsednica Republike Slovenije gospa Nataša Pirc Musar.

Obvestilo o vabljenih na sejo je objavljeno na e-klopi, tako kot običajno.

Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Strokovne službe Državnega zbora so sporočile, da so sprejele vsa potrdila o izvolitvi poslank in poslancev. Pri vodenju seje Državnega zbora mi bosta pomagali generalna sekretarka Državnega zbora gospa Uršula Zore Tavčar in namestnica generalne sekretarke Jerneja Bergoč.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 1.seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda je pripravljen v skladu s prvim odstavkom 10. člena Poslovnika Državnega zbora in ste ga prejeli z dopisom z dne 8. aprila 2026. Objavljen pa je na e-klopi, tako kot vse ostalo gradivo za sejo.

Začasni vodje poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti so določili naslednji predlog dnevnega reda: 1. točka Imenovanje predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisij, 2. točka Potrditev mandatov poslancev in 3. točka Volitev predsednika Državnega zbora.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64.člena Poslovnika Državnega zbora.

Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Prosim vse navzoče poslance, da vstavite kartico v glasovalne naprave in preverite njihovo delovanje tako, da na desni strani vložene kartice gori oranžna lučka.

Glasujemo. Navzočih je 89 poslancev, za je glasovalo 89 poslancev, proti nihče.

Za je glasovalo 89.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 1. seje državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na Imenovanje predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije.

V skladu s prvim odstavkom 10. člena Poslovnika Državnega zbora so začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti na sestanku 8.aprila 2026 določili, da mesto predsednika Mandatno-volilne komisije pripada poslanski skupini Demokrati. Anžeta Logarja, mesto podpredsednika pa poslanski skupini Državljansko gibanje Resni.ca.

Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja [Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.]za predsednika komisije predlaga dr. Tadeja Osterca, poslanska skupina Državljansko gibanje Resni.ca [Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.]pa za podpredsednika predlaga gospoda Zorana Stevanovića.

Predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije je objavljen na e-klopi.

Prijavljenih k razpravi ni.

Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem Predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije.

Glasujemo. Navzočih je 88 poslancev, za je glasovalo 61 poslancev, proti nihče.

Za je glasovalo 61.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Začasni vodje poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti so na podlagi sprejetega sklepa o številu mest v komisiji, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, sporočili imena poslank in poslancev, članic in članov komisije. Tako je sestava Mandatno-volilne komisije naslednja: dr. Tadej Osterc, poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja, kot predsednik in Zoran Stevanović, poslanska skupina Državljansko gibanje Resni.ca, kot podpredsednik. Člani komisije pa so: iz poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič, Sandra Gazinovski[Lapsus linguae. Gazinovski namesto Gazinkovski, na kar se v nadaljevanju odzove poslanka Sandra Gazinkovski.], Matej Grah, Janja Sluga, Lenart Žavbi, iz poslanske skupine Slovenske demokratske stranke pa Anja Bah Žibert, Zvonko Černač, Jelka Godec, Aleš Hojs, Danijel Krivec, iz poslanske skupine Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča Janez Cigler Kralj, mag. Janez Žakelj, iz poslanske skupine Socialnih demokratov Andreja Katič in iz poslanske skupine Levica in Vesna Luka Mesec, od poslancev italijanske in madžarske narodna skupnosti pa Ferenc Horváth.

S tem zaključujem 1.točko dnevnega reda.

Prosim, da se za pripravo 2. točke dnevnega reda sestane Mandatno-volilna komisija.

Seja Mandatno-volilne komisije se bo začela ob 11.50, čez pol ure. Seja Mandatno-volilne komisije bo v veliki dvorani na Tomšičevi.

Prekinjam 1. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali predvidoma čez dve uri, to je ob 13. uri in 20 minut.

Spoštovane poslanke in poslanci, prosim, da zasedete svoja mesta.

Nadaljujemo s prekinjeno 1. sejo Državnega zbora.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je Potrditev mandatov poslancev.

Poročilo Mandatno-volilne komisije in Zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev poslancev v Državni zbor sta objavljena na e-klopi.

Pritožbe kandidatov in predstavnikov list kandidatov na podlagi 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor niso bile vložene.

Prosim predsednika Mandatno-volilne komisije dr. Tadeja Ostrca ... / ga ni v dvorani/ Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Poslanke in poslance, ki boste predstavili stališča, prosim, da to storite za govornico.

Besedo ima poslanska skupina Gibanja Svoboda[Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.], gospa Janja Sluga.

14.32

Janja Sluga: Volitve so praznik demokracije. Volitve so dan, ko ljudje po Sloveniji pridejo na volišča in po temeljitem premisleku, po poslušanju vsega, kar so slišali v zadnjem mesecu in pol, oddajo svoj glas. In zmagovalec volitev je tisti, ki na volitvah dobi največ glasov, ne tisti, ki si je to najbolj vroče želel, tudi ne tisti, ki s kreativno matematiko poskuša prikazati, da je zmagovalec volitev. Tudi ne tisti, ki pravi, da so volitve ukradene, ali pa tisti, ki pravi, da so jih ukradli mediji, ali pa tisti, ki pravi, da so nelegitimne, neveljavne, protizakonite in še marsikaj drugega. Ne. Tisti, ki je dobil največ glasov.

In danes se je ta zgodba o ukradenih volitvah, o tem, kaj vse je bilo narobe, o mandatih, ki danes niso sporni, nekoliko obrnila. Danes se je ta zgodba obrnila v poskus izboljšati volitve, proces volitev, povrniti volitvam legitimnost, delati na tem, da bodo še boljše, še bolj zaupanja vredne. In danes z vsemi izvajanji ščitimo integriteto volitev.

Dejstvo pa je, danes v Državni zbor pritožba na te volitve ni bila vložena. Ni bila vložena. Zakaj? Ker ne obstaja niti en konkreten razlog, zaradi katerega bi lahko bil katerikoli mandat nas 90 sporen, ker ne obstaja niti en razlog, zakaj bi lahko kdorkoli dvomil v zakonitost in v legitimnost izvedenih volitev. Niti eden.

Seveda je potrebno pokazati volilni poraz kot goljufijo. Potrebno je. Ne samo danes, tudi že vse mandate, vsa četrtletja oziroma vsake štiri leta za nazaj. Potrebno je. Ker volitev ne moremo izgubiti. Za volitve smo bili ogoljufani. Mi smo žrtev. To je potrebno prikazati.

In svet dveh realnosti, ki ga nekateri ves čas poudarjajo, je tudi danes svet dveh realnosti. Svet, ko nimamo delujoče države, v katerem nimamo delujoče vlade, v katerem imamo sporne odločitve sodišč, ko nam to ustreza, ko pravna država več ne deluje, ko tudi institucije v državi več ne delujejo. To je ta zgodba.

In ta zgodba je, državljanke in državljani, škodljiva. Škodljiva na vse možne načine za ljudi, za to državo in predvsem za dobrobit državljank in državljanov, za kvaliteto življenja, za medsebojne odnose, za vedno nove in nove umetno ustvarjene delitve. Škodljiva.

V ozadju vsega tega pa je zgolj in samo ena stvar, ena stvar: želja po oblasti za vsako ceno, na vsak način, tudi z veleizdajo. Ta ena stvar nas žene do konca, preko vsega. Ne dobrobit te države, ne dobrobit ljudi, še manj volja ljudi, ki so jo izrazili na volitvah. Oblast je edino, za kar si je na vsak način treba prizadevati. Dobrobit ljudi, volja ljudi, nam je španska vas, pardon, izraelska vas.

V Gibanju Svoboda bomo soglasno potrdili vse mandate.

Spoštovane poslanke in poslanci, prosim, da zasedete svoja mesta.

Nadaljujemo s prekinjeno 1. sejo Državnega zbora.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je Potrditev mandatov poslancev.

Poročilo Mandatno-volilne komisije in Zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev poslancev v Državni zbor sta objavljena na e-klopi.

Pritožbe kandidatov in predstavnikov list kandidatov na podlagi 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor niso bile vložene.

Prosim predsednika Mandatno-volilne komisije dr. Tadeja Ostrca ... / ga ni v dvorani/ Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Poslanke in poslance, ki boste predstavili stališča, prosim, da to storite za govornico.

Besedo ima poslanska skupina Gibanja Svoboda[Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.], gospa Janja Sluga.

14.32

Janja Sluga: Volitve so praznik demokracije. Volitve so dan, ko ljudje po Sloveniji pridejo na volišča in po temeljitem premisleku, po poslušanju vsega, kar so slišali v zadnjem mesecu in pol, oddajo svoj glas. In zmagovalec volitev je tisti, ki na volitvah dobi največ glasov, ne tisti, ki si je to najbolj vroče želel, tudi ne tisti, ki s kreativno matematiko poskuša prikazati, da je zmagovalec volitev. Tudi ne tisti, ki pravi, da so volitve ukradene, ali pa tisti, ki pravi, da so jih ukradli mediji, ali pa tisti, ki pravi, da so nelegitimne, neveljavne, protizakonite in še marsikaj drugega. Ne. Tisti, ki je dobil največ glasov.

In danes se je ta zgodba o ukradenih volitvah, o tem, kaj vse je bilo narobe, o mandatih, ki danes niso sporni, nekoliko obrnila. Danes se je ta zgodba obrnila v poskus izboljšati volitve, proces volitev, povrniti volitvam legitimnost, delati na tem, da bodo še boljše, še bolj zaupanja vredne. In danes z vsemi izvajanji ščitimo integriteto volitev.

Dejstvo pa je, danes v Državni zbor pritožba na te volitve ni bila vložena. Ni bila vložena. Zakaj? Ker ne obstaja niti en konkreten razlog, zaradi katerega bi lahko bil katerikoli mandat nas 90 sporen, ker ne obstaja niti en razlog, zakaj bi lahko kdorkoli dvomil v zakonitost in v legitimnost izvedenih volitev. Niti eden.

Seveda je potrebno pokazati volilni poraz kot goljufijo. Potrebno je. Ne samo danes, tudi že vse mandate, vsa četrtletja oziroma vsake štiri leta za nazaj. Potrebno je. Ker volitev ne moremo izgubiti. Za volitve smo bili ogoljufani. Mi smo žrtev. To je potrebno prikazati.

In svet dveh realnosti, ki ga nekateri ves čas poudarjajo, je tudi danes svet dveh realnosti. Svet, ko nimamo delujoče države, v katerem nimamo delujoče vlade, v katerem imamo sporne odločitve sodišč, ko nam to ustreza, ko pravna država več ne deluje, ko tudi institucije v državi več ne delujejo. To je ta zgodba.

In ta zgodba je, državljanke in državljani, škodljiva. Škodljiva na vse možne načine za ljudi, za to državo in predvsem za dobrobit državljank in državljanov, za kvaliteto življenja, za medsebojne odnose, za vedno nove in nove umetno ustvarjene delitve. Škodljiva.

V ozadju vsega tega pa je zgolj in samo ena stvar, ena stvar: želja po oblasti za vsako ceno, na vsak način, tudi z veleizdajo. Ta ena stvar nas žene do konca, preko vsega. Ne dobrobit te države, ne dobrobit ljudi, še manj volja ljudi, ki so jo izrazili na volitvah. Oblast je edino, za kar si je na vsak način treba prizadevati. Dobrobit ljudi, volja ljudi, nam je španska vas, pardon, izraelska vas.

V Gibanju Svoboda bomo soglasno potrdili vse mandate.