Evo, glede na to, da je ura dve, lahko seveda začnemo z Odborom za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Seveda vse članice in člane odbora lepo pozdravljam, pozdravljam tudi vse vabljene.

Najprej naj povem, da imam zdaj zaenkrat dva nadomestila, in sicer Aleksander Štorek nadomešča Borisa Mijiča in pa Tereza Novak nadomešča magistro Tamaro Kozlovič.

S sklicem seje ste dobili dnevni red seje odbora in sicer dve točki, prva je Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in identično Predlog proračuna za leto 2028. Ker v poslovniškem roku nisem dobil nobene, nobene druge, nobenega drugega predloga, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli tudi s sklicem sej. Zdaj kot tudi drugi odbori približno isto delajo, predlagam, da obravnavo obeh točk združimo, in sicer tako, da predstavnikom predlagatelja najprej damo besedo, da predstavnika, obe predstavita oba predloga akta, nato pa seveda dam besedo vsem vam, spoštovane članice in člani.

Na sejo so vabljeni bili Ministrstvo za finance in pa Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Tako da to je to za začetek, osnovni podatki.

Zdaj pa pričenjam z obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna za leto 2028.

Zdaj amandmajev še nimamo nobenih, nobenih kvalificiranih predlagateljev, niti predloga za amandma odbora, tako da najprej dajem besedo predlagateljem, se pravi, glede, se pravi, minister za finance, minister za kohezijo. Meni je vseeno ampak glede na to, da smo na Odboru za kohezijo, vem, da imate vi vaš proračun, vseeno, proračun je en širši, tako da bi dal najprej predstavnikom finance, pa prosim, da se predstavite, lepo prosim.

Evo, glede na to, da je ura dve, lahko seveda začnemo z Odborom za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Seveda vse članice in člane odbora lepo pozdravljam, pozdravljam tudi vse vabljene.

Najprej naj povem, da imam zdaj zaenkrat dva nadomestila, in sicer Aleksander Štorek nadomešča Borisa Mijiča in pa Tereza Novak nadomešča magistro Tamaro Kozlovič.

S sklicem seje ste dobili dnevni red seje odbora in sicer dve točki, prva je Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in identično Predlog proračuna za leto 2028. Ker v poslovniškem roku nisem dobil nobene, nobene druge, nobenega drugega predloga, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli tudi s sklicem sej. Zdaj kot tudi drugi odbori približno isto delajo, predlagam, da obravnavo obeh točk združimo, in sicer tako, da predstavnikom predlagatelja najprej damo besedo, da predstavnika, obe predstavita oba predloga akta, nato pa seveda dam besedo vsem vam, spoštovane članice in člani.

Na sejo so vabljeni bili Ministrstvo za finance in pa Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Tako da to je to za začetek, osnovni podatki.

Zdaj pa pričenjam z obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna za leto 2028.

Zdaj amandmajev še nimamo nobenih, nobenih kvalificiranih predlagateljev, niti predloga za amandma odbora, tako da najprej dajem besedo predlagateljem, se pravi, glede, se pravi, minister za finance, minister za kohezijo. Meni je vseeno ampak glede na to, da smo na Odboru za kohezijo, vem, da imate vi vaš proračun, vseeno, proračun je en širši, tako da bi dal najprej predstavnikom finance, pa prosim, da se predstavite, lepo prosim.

Dober dan in najlepša hvala za besedo.

Sem Matej Meško iz sektorja za proračun Ministrstva za finance in kot je bilo rečeno in tudi v navadi, bomo naredili le nekako širok pregled, kar se tiče proračuna kot splošnega, potem pa bo ministrstvo bolj podrobneje.

Kot rečeno, je pred vami Predlog sprememb proračuna za leto 2027 in Predlog za leto 2028, kjer sta oba proračuna izhajala, kot prvo iz napovedi gospodarskih gibanj, iz jesenske napovedi Umarja. Nato tudi smo upoštevali zakonske in druge obveznosti in tudi prioritete Vlade. Pomemben del pa je tudi, kar se tiče tega odbora so napovedi pri izvajanju evropske kohezijske politike in tudi drugih EU sredstev.

Če se najprej dotaknem leta 2027, je v predlogu sprememb 17 milijard prihodkov, kar je za slabih 7 odstotkov več kot v lanskem sprejetem proračunu. To pa je na račun napovedi višjih davčnih in kapitalskih prihodkov. Hkrati pa se tudi povečujejo odhodki, tudi za slabih 7 odstotkov, na 19,4 milijarde evrov. To je predvsem kot prvo zaradi višjih vlaganj v cestno in železniško infrastrukturo, na to imamo višjih subvencij privatnim, privatnim podjetnikom in zasebnikom, tudi zaradi višanja obrambnih izdatkov, potem tudi višanja transfera v pokojninsko blagajno ter tudi zaradi večjih vplačil sredstev v proračun EU. Če vse skupaj upoštevamo bi tako znašal primanjkljaj 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 BDP-ja.

Kar se tiče leta 2028, se načrtuje, kot prvo, 17,7 milijarde evrov prihodkov, kar je za slabe 4 odstotke več kot v spremembah 2027. Razlogi so enaki kot pri 27., na drugi strani pa so odhodki predvideni v višini 19,4 milijarde evrov, kar je enako kot v letu 2027 v spremembah pri tem pa lahko izpostavimo pač največja področja, kot so izobraževanje, šport, socialna varnost, pokojninska varnost. Sledita pa še obramba in zaščita in promet in prometna infrastruktura. Če vse skupaj upoštevamo, bi znašal primanjkljaj 1,7 milijarde evrov ali 2 odstotka BDP, torej bistveno nižje kot v letu 2027. Za vsa vprašanja kar se tiče politike in izhodišč načrtovanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter tudi sam pristop k upravljanju javnih financ, bo bolj podrobneje predstavljena na sami seji matičnega odbora za finance.

Toliko bi bilo z moje strani, hvala.

Dober dan in najlepša hvala za besedo.

Sem Matej Meško iz sektorja za proračun Ministrstva za finance in kot je bilo rečeno in tudi v navadi, bomo naredili le nekako širok pregled, kar se tiče proračuna kot splošnega, potem pa bo ministrstvo bolj podrobneje.

Kot rečeno, je pred vami Predlog sprememb proračuna za leto 2027 in Predlog za leto 2028, kjer sta oba proračuna izhajala, kot prvo iz napovedi gospodarskih gibanj, iz jesenske napovedi Umarja. Nato tudi smo upoštevali zakonske in druge obveznosti in tudi prioritete Vlade. Pomemben del pa je tudi, kar se tiče tega odbora so napovedi pri izvajanju evropske kohezijske politike in tudi drugih EU sredstev.

Če se najprej dotaknem leta 2027, je v predlogu sprememb 17 milijard prihodkov, kar je za slabih 7 odstotkov več kot v lanskem sprejetem proračunu. To pa je na račun napovedi višjih davčnih in kapitalskih prihodkov. Hkrati pa se tudi povečujejo odhodki, tudi za slabih 7 odstotkov, na 19,4 milijarde evrov. To je predvsem kot prvo zaradi višjih vlaganj v cestno in železniško infrastrukturo, na to imamo višjih subvencij privatnim, privatnim podjetnikom in zasebnikom, tudi zaradi višanja obrambnih izdatkov, potem tudi višanja transfera v pokojninsko blagajno ter tudi zaradi večjih vplačil sredstev v proračun EU. Če vse skupaj upoštevamo bi tako znašal primanjkljaj 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 BDP-ja.

Kar se tiče leta 2028, se načrtuje, kot prvo, 17,7 milijarde evrov prihodkov, kar je za slabe 4 odstotke več kot v spremembah 2027. Razlogi so enaki kot pri 27., na drugi strani pa so odhodki predvideni v višini 19,4 milijarde evrov, kar je enako kot v letu 2027 v spremembah pri tem pa lahko izpostavimo pač največja področja, kot so izobraževanje, šport, socialna varnost, pokojninska varnost. Sledita pa še obramba in zaščita in promet in prometna infrastruktura. Če vse skupaj upoštevamo, bi znašal primanjkljaj 1,7 milijarde evrov ali 2 odstotka BDP, torej bistveno nižje kot v letu 2027. Za vsa vprašanja kar se tiče politike in izhodišč načrtovanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter tudi sam pristop k upravljanju javnih financ, bo bolj podrobneje predstavljena na sami seji matičnega odbora za finance.

Toliko bi bilo z moje strani, hvala.

Hvala lepa. Zdaj bi dal besedo še, se pravi predstavnikom Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, državnemu sekretarju gospodu Megliču Ivanu. Izvoli, Ivan.

Hvala lepa. Zdaj bi dal besedo še, se pravi predstavnikom Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, državnemu sekretarju gospodu Megliču Ivanu. Izvoli, Ivan.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami sta Predlog spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028 v delu, ki se nanaša na Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Proračunskega uporabnika 1670. Naše ministrstvo povezuje tri področja, ki se neposredno izražajo v kakovosti življenja, to so lokalna samouprava, evropska kohezijska politika in skladen regionalni razvoj. Zato želim oba proračuna predstaviti predvsem skozi vprašanje, kaj omogočata na terenu in ne zgolj skozi skupne zneske. Po reorganizaciji državne uprave, so se sredstva nekdanjega proračunskega uporabnika 1630 prenesla na novi proračunski uporabnik 1670. Pri vseh primerjavah je zato treba upoštevati spremenjeno organizacijsko strukturo in obseg nalog.

Prva ključna točka je obravnava bilance A, za predstavitev proračunov je ključna bilanca A, bilanca B je zaradi preglednosti prikazana ločeno in je ne vštevamo v zneske, ki jih danes predstavljamo kot finančni načrt izvajanja politik in programov ministrstva. Bilanca A za leto 2027 izkazuje dobrih 714 milijonov evrov in za leto 2028, 395 in pol milijona evrov. Druga ključna točka je leto 2027, to je izvedbeno leto kohezijske politike. Končni finančni načrt ministrstva v bilanci A za leto 2027 tako znaša 714 milijonov, glede na prvotni vnos ministrstva je višji za skoraj 400 milijonov. Ta povečava ni posledica širitve administracije, skoraj v celoti je povezano z dodatnimi pravicami porabe za evropsko kohezijsko politiko. Tristo 25 milijonov evrov evropskih sredstev in 75 milijonov slovenske udeležbe. Najpomembnejše sporočilo je zato jasno. Dodatnih teh 400 milijonov evrov pomeni prostor za izplačilo upravičencem, izvajanje že odobrenih projektov, povračila v državni proračun in zmanjšanje tveganja izgube evropskih sredstev zaradi pravila N+3. Povečanje finančnega načrta v letu 2027 ne pomeni več administracije, pomeni pa več pravic porabe za projekte, ki se izvajajo na terenu. Tretja ključna točka je leto 2028, kjer se zagotavlja nadaljevanje Končni finančni načrt v bilanci A za leto 2028 znaša 395,6 milijona evrov. Evropska sredstva, slovenska udeležba in sredstva finančnih mehanizmov so vsebinsko usklajeni. Nižji skupni obseg glede na leto 2027 je treba razumeti predvsem kot drugačno dinamiko izvajanja evropske kohezijske politike in izplačil. Leto 2027 je zaradi finančnega mejnika N+3 izrazito izvedbeno leto, leto 2028 pa zagotavlja nadaljevanje projektov in razvojnih ukrepov. Vladni limit za leto 2027, kot smo že rekli, znaša 348, finančni načrt pa 714. Razlika izhaja predvsem iz dodatnih kohezijskih pravic porabe in pripadajoče slovenske udeležbe. Za leto 2028 znaša vladni limit 355 milijonov, finančni načrt pa 395 milijonov. Tudi tu je razlika povezana predvsem z dinamiko evropskih projektov in nacionalnega sofinanciranja. Zakaj je proračun za kohezijo nujen? Ministrstvo opravlja naloge upravljanja za program evropskih kohezijskih politik leta 2021 do 2027. Slovenija ima v programskem obdobju na voljo 3,1 milijarde evropskih sredstev. Za 2,3 milijarde evrov so že izdane odločitve o podpori. Za 1,6 milijonov pa so potrjene operacije oziroma sklenjene pogodbe za projekte. V obdobju 2021-2027 je bilo v okviru EKP izplačanih 580 milijonov, certificiranih pa 517 milijonov evrov izdatkov. Finančni mejnik za konec leta 2027 znaša 1,6 milijarde evrov certificiranih izdatkov, zato pravice porabe niso administrativna rezerva, ampak prava varovalka, da se projekti izvajajo, zahtevki plačujejo in sredstva pravočasno povrne v državni proračun.

Kar se tiče pa regionalnega razvoja in lokalne samouprave, to so učinki za ljudi in regije. Na področju regionalnega razvoja ohranjamo ukrepe za obmejna problemska območja, narodne skupnosti, lokalno razvojno infrastrukturo in projekte povečanega pravičnega prehoda. Integralna sredstva regionalnega razvoja znašajo 27,8 milijona evrov v letu 2027 in 25 milijonov in pol v letu 2028. Evropska sredstva s slovenskim deležem znašajo 38,277 milijonov v letu 2027 in 13,241 milijonov v letu 2028. Med konkretnimi ukrepi so revitalizacija javne infrastrukture na obmejno problemskih območjih, obnove planinskih objektov, lokalni prevozi na klic, krožno gospodarstvo ter pripravo ukrepov za protipoplavno varnost poslovnih con. Na področju lokalne samouprave je cilj stabilno in predvidljivo financiranje občin, podpora skupnim občinskim upravam ter povezovanje lokalnih nalog z regionalnimi in kohezijskimi projekti.

Če zaključim, spoštovani! Predlagana proračunska proračuna zagotavljata finančne pogoje, da se že sprejete odločitve pogodbe pravočasno spremenijo v izvedene projekte in konkretne rezultate. V ospredju so pospešeno koriščenje evropskih sredstev, preprečitev izgube sredstev zaradi pravila 1 + 3, razvojne naložbe v regijah in stabilno izvajanje nalog lokalne samouprave. Naš cilj je preprost, da se načrtovana sredstva pravočasno spremenijo v boljšo infrastrukturo, kakovostna delovna mesta, dostopnejše storitve in boljše pogoje za življenje v vseh slovenskih regijah. Hvala.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami sta Predlog spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028 v delu, ki se nanaša na Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Proračunskega uporabnika 1670. Naše ministrstvo povezuje tri področja, ki se neposredno izražajo v kakovosti življenja, to so lokalna samouprava, evropska kohezijska politika in skladen regionalni razvoj. Zato želim oba proračuna predstaviti predvsem skozi vprašanje, kaj omogočata na terenu in ne zgolj skozi skupne zneske. Po reorganizaciji državne uprave, so se sredstva nekdanjega proračunskega uporabnika 1630 prenesla na novi proračunski uporabnik 1670. Pri vseh primerjavah je zato treba upoštevati spremenjeno organizacijsko strukturo in obseg nalog.

Prva ključna točka je obravnava bilance A, za predstavitev proračunov je ključna bilanca A, bilanca B je zaradi preglednosti prikazana ločeno in je ne vštevamo v zneske, ki jih danes predstavljamo kot finančni načrt izvajanja politik in programov ministrstva. Bilanca A za leto 2027 izkazuje dobrih 714 milijonov evrov in za leto 2028, 395 in pol milijona evrov. Druga ključna točka je leto 2027, to je izvedbeno leto kohezijske politike. Končni finančni načrt ministrstva v bilanci A za leto 2027 tako znaša 714 milijonov, glede na prvotni vnos ministrstva je višji za skoraj 400 milijonov. Ta povečava ni posledica širitve administracije, skoraj v celoti je povezano z dodatnimi pravicami porabe za evropsko kohezijsko politiko. Tristo 25 milijonov evrov evropskih sredstev in 75 milijonov slovenske udeležbe. Najpomembnejše sporočilo je zato jasno. Dodatnih teh 400 milijonov evrov pomeni prostor za izplačilo upravičencem, izvajanje že odobrenih projektov, povračila v državni proračun in zmanjšanje tveganja izgube evropskih sredstev zaradi pravila N+3. Povečanje finančnega načrta v letu 2027 ne pomeni več administracije, pomeni pa več pravic porabe za projekte, ki se izvajajo na terenu. Tretja ključna točka je leto 2028, kjer se zagotavlja nadaljevanje Končni finančni načrt v bilanci A za leto 2028 znaša 395,6 milijona evrov. Evropska sredstva, slovenska udeležba in sredstva finančnih mehanizmov so vsebinsko usklajeni. Nižji skupni obseg glede na leto 2027 je treba razumeti predvsem kot drugačno dinamiko izvajanja evropske kohezijske politike in izplačil. Leto 2027 je zaradi finančnega mejnika N+3 izrazito izvedbeno leto, leto 2028 pa zagotavlja nadaljevanje projektov in razvojnih ukrepov. Vladni limit za leto 2027, kot smo že rekli, znaša 348, finančni načrt pa 714. Razlika izhaja predvsem iz dodatnih kohezijskih pravic porabe in pripadajoče slovenske udeležbe. Za leto 2028 znaša vladni limit 355 milijonov, finančni načrt pa 395 milijonov. Tudi tu je razlika povezana predvsem z dinamiko evropskih projektov in nacionalnega sofinanciranja. Zakaj je proračun za kohezijo nujen? Ministrstvo opravlja naloge upravljanja za program evropskih kohezijskih politik leta 2021 do 2027. Slovenija ima v programskem obdobju na voljo 3,1 milijarde evropskih sredstev. Za 2,3 milijarde evrov so že izdane odločitve o podpori. Za 1,6 milijonov pa so potrjene operacije oziroma sklenjene pogodbe za projekte. V obdobju 2021-2027 je bilo v okviru EKP izplačanih 580 milijonov, certificiranih pa 517 milijonov evrov izdatkov. Finančni mejnik za konec leta 2027 znaša 1,6 milijarde evrov certificiranih izdatkov, zato pravice porabe niso administrativna rezerva, ampak prava varovalka, da se projekti izvajajo, zahtevki plačujejo in sredstva pravočasno povrne v državni proračun.

Kar se tiče pa regionalnega razvoja in lokalne samouprave, to so učinki za ljudi in regije. Na področju regionalnega razvoja ohranjamo ukrepe za obmejna problemska območja, narodne skupnosti, lokalno razvojno infrastrukturo in projekte povečanega pravičnega prehoda. Integralna sredstva regionalnega razvoja znašajo 27,8 milijona evrov v letu 2027 in 25 milijonov in pol v letu 2028. Evropska sredstva s slovenskim deležem znašajo 38,277 milijonov v letu 2027 in 13,241 milijonov v letu 2028. Med konkretnimi ukrepi so revitalizacija javne infrastrukture na obmejno problemskih območjih, obnove planinskih objektov, lokalni prevozi na klic, krožno gospodarstvo ter pripravo ukrepov za protipoplavno varnost poslovnih con. Na področju lokalne samouprave je cilj stabilno in predvidljivo financiranje občin, podpora skupnim občinskim upravam ter povezovanje lokalnih nalog z regionalnimi in kohezijskimi projekti.

Če zaključim, spoštovani! Predlagana proračunska proračuna zagotavljata finančne pogoje, da se že sprejete odločitve pogodbe pravočasno spremenijo v izvedene projekte in konkretne rezultate. V ospredju so pospešeno koriščenje evropskih sredstev, preprečitev izgube sredstev zaradi pravila 1 + 3, razvojne naložbe v regijah in stabilno izvajanje nalog lokalne samouprave. Naš cilj je preprost, da se načrtovana sredstva pravočasno spremenijo v boljšo infrastrukturo, kakovostna delovna mesta, dostopnejše storitve in boljše pogoje za življenje v vseh slovenskih regijah. Hvala.

Hvala lepa, državni. Evo, tako smo prva začetna pojasnila slišali. Zdaj pa odpiram razpravo za članice in člane. Izvoli, Metka Pešl Šater, izvoli, potem pa potem za tem je pa Andreja Rajbenšu.

Hvala lepa, državni. Evo, tako smo prva začetna pojasnila slišali. Zdaj pa odpiram razpravo za članice in člane. Izvoli, Metka Pešl Šater, izvoli, potem pa potem za tem je pa Andreja Rajbenšu.