Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pričenjam 6. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko!

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Tukaj imam eno pooblastilo; magistro Alenko Bratušek nadomešča kolegica Andreja Rajbenšu.

Torej pozdravljam vse navzoče na seji!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S samim sklicem ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil torej predlagan s samim sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda seje tega odbora - Zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice izjav podpredsednika Vlade Republike Slovenije Jerneja Vrtovca glede izraelske suverenosti nad judovskimi naselji na Zahodnem bregu. Poslanska skupina Svobode in Poslanska skupina Levica sta dne 2. oktobra 2026 vložili zahtevo za sklic skupne nujne seje Odbora za zunanjo politiko, z že navedeno točko dnevnega reda. Gradivo k tej točki ste prejeli, danes ste na klop prejeli tudi predloge sklepov Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Poslanske skupine NSi, SLS, Fokus in Poslanske skupine Demokrati.

Na sejo so bili vabljeni predlagatelji Poslanska skupina Svoboda in Poslanska skupina Levica, v imenu predlagateljev, gospa Tamara Vonta in gospa Nataša Sukič, gospod Janez Janša, predsednik Vlade, prejeli smo opravičilo, Jernej Vrtovec, podpredsednik vlade, prejeli smo opravičilo, magister Valentin Hajdinjak, minister za obrambo, prejeli smo opravičilo, Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo, Tone Kajzer, minister za zunanje in evropske zadeve.

Torej, prehajamo na obravnavo, besedo pa dajem seveda prvo predstavniku predlagatelja, gospe Tamari Vonta in kasneje tudi gospe Nataši Sukič. Izvolite.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pričenjam 6. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko!

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Tukaj imam eno pooblastilo; magistro Alenko Bratušek nadomešča kolegica Andreja Rajbenšu.

Torej pozdravljam vse navzoče na seji!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S samim sklicem ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil torej predlagan s samim sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda seje tega odbora - Zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice izjav podpredsednika Vlade Republike Slovenije Jerneja Vrtovca glede izraelske suverenosti nad judovskimi naselji na Zahodnem bregu. Poslanska skupina Svobode in Poslanska skupina Levica sta dne 2. oktobra 2026 vložili zahtevo za sklic skupne nujne seje Odbora za zunanjo politiko, z že navedeno točko dnevnega reda. Gradivo k tej točki ste prejeli, danes ste na klop prejeli tudi predloge sklepov Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Poslanske skupine NSi, SLS, Fokus in Poslanske skupine Demokrati.

Na sejo so bili vabljeni predlagatelji Poslanska skupina Svoboda in Poslanska skupina Levica, v imenu predlagateljev, gospa Tamara Vonta in gospa Nataša Sukič, gospod Janez Janša, predsednik Vlade, prejeli smo opravičilo, Jernej Vrtovec, podpredsednik vlade, prejeli smo opravičilo, magister Valentin Hajdinjak, minister za obrambo, prejeli smo opravičilo, Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo, Tone Kajzer, minister za zunanje in evropske zadeve.

Torej, prehajamo na obravnavo, besedo pa dajem seveda prvo predstavniku predlagatelja, gospe Tamari Vonta in kasneje tudi gospe Nataši Sukič. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Jaz na začetku bi imela vendarle nekoliko daljši uvod, ne toliko zaradi vas, za katere verjamem seveda, da ste si, da ste si zahtevo prebrali in zagotovo jo tudi razumeli, ampak predvsem za tiste, ki nas, ki nas spremljajo, da natančno povemo zakaj pravzaprav smo to sejo sklicali.

Namreč, v slovenski in tudi mednarodni javnosti, mogoče ne čisto tisti laični, pa da bom rekla, da vsakdo ve, a ne, za to zadevo, ampak v javnosti, ki je pa recimo na tem področju tista, ki ve natančno, za kaj gre, močno odmevajo izjave podpredsednika Vlade Republike Slovenije in tudi ministra, ampak predvsem govorim o podpredsedniku Vlade, Jerneju Vrtovcu, ki jih je podal med uradnim srečanjem s predsednikom regionalnega sveta Samarije Josijem Daganom. Izraelski mediji so podpredsednika slovenske vlade seveda eksplicitno citirali z besedami, da izraža veliko solidarnost s Samarijo in da bi moralo to območje biti pod izraelsko suverenostjo. Seveda obstaja tudi videoposnetek izjave, Dagane in Vrtovca, podpredsednik Vrtovec se je na posnetku zahvalil za obisk, citiram, in ob tem opozarjam, da gre pač za prevod iz angleščine, ki jo je uporabljal podpredsednik Vlade Republike Slovenije, zato bo mogoče tudi na kakšni točki nekoliko nejasno "Delimo skupne vrednote, te naše vrednote moramo braniti in prepričan sem, da bomo to skupaj dosegli." Poleg izraza solidarnosti je na posnetku dejal tudi, "In prav tako želimo reči, da bo Samarija morala biti suverenost."

Izraelski mediji so njegovo izjavo interpretirali tako, da bi Samarija morala biti pod izraelsko suverenostjo, pri čemer so povzemali novice, ki jih je objavil regionalni svet Samarije oziroma Šomrona, ki predstavlja izraelske naselbine na severu Zahodnega brega. Potem imate v tem tekstu tudi natančen, kot bi rekla, magnetogram celotnega članka in tudi celotnega videoposnetka oziroma izjave, na katerem se med drugim tudi jasno vidi, da je gospod Vrtovec, podpredsednik Vlade Republike Slovenije, imel listek, iz katerega je jasno prebral točno določeno besedilo, iz česar zlahka sklepamo, kdo mu ga je predočil.

Poleg tega podpredsednik vlade pri tej izjavi ni bil osamljen. Meni ni smešno, gre za suverenost naše države. Josi Dagan se je ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Sloveniji sestal z več ministri slovenske vlade. Tudi minister za obrambo Valentin Hajdinjak in minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj sta izrazila solidarnostno podporo izraelski suverenosti na območju Samarije oziroma Šomrona na Zahodnem bregu ter nasprotovala ukrepom EU za kaznovanje nezakonitih judovskih naselbin. Judovske naselbine na Zahodnem bregu, po mednarodnem pravu, ki pri nas očitno ne velja nič več, veljajo za nezakonite, zaradi česar je mednarodna skupnost proti njim uvedla številne sankcije. Takšno stališče je v nasprotju z mednarodnim pravom in tudi z vsemi resolucijami Organizacije združenih narodov, saj so te naselbine na Zahodnem bregu po mednarodnem pravu, vključno z resolucijo Varnostnega sveta OZN številka 2334, nezakonite. Podpora izraelske suverenosti nad tem območjem pomeni neposredno legitimacijo okupacije države Palestine in kršenja človekovih pravic. Josi Dagan, izraelski politik, ki je od leta 2015 vodja regionalnega sveta Samarije oziroma Šomrona. S svojimi somišljeniki je ustanovil skupino znotraj stranke Likud z naslovom Moj Likud, pro judovski skupnosti lobi v Likudu, ki je pritegnil na tisoče članov in simpatizerjev in je danes druga največja skupina znotraj stranke. Velja za pomembno politično osebnost izraelske desnice in je igral ključno vlogo in še vedno jo igra, seveda v političnih kampanjah. Leta 2016 je tako preprečil vstop laburistične stranke v vlado Benjamina Netanjahuja. Politično je zelo aktiven tudi izven Izraela, saj lobira za priznavanje suverenosti Samarije v različnih državah po vsem svetu in ponekod seveda ga z odprtimi rokami sprejmejo in podprejo, ne glede na mednarodno pravo. Sodeloval je v Trumpovi volilni kampanji leta 2016 in ga aktivno promoviral med izraelsko ameriškimi državljani in krščanskimi evangelisti. Po Trumpovi izvolitvi je bil Dagan kot uradni gost povabljen na predsednikovo inavguracijsko slovesnost, s čimer je postal prvi vodja regionalnega sveta v Izraelu, ki je prejel takšno čast. Večkrat se je srečal z uradnimi predstavniki ameriške administracije, da bi si pridobil podporo za suverenost za regije Samarije. Odletel je celo v Združene države, ko sta Trump in premier Netanjahu napovedala dogovor stoletja in si prizadevala za uveljavitev suverenosti v vseh judovskih naselij na Zahodnem bregu ter za skupno izjavo, da v regiji nikoli ne bo ustanovljena palestinska država.

V zvezi z uradnim srečanjem podpredsednika Vlade Republike Slovenije s predsednikom Šomrona velja opozoriti, da se je pred njim z Daganom letos večkrat srečal tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, prvič že maja letos. Po poročanju izraelskih medijev je šlo za neformalno srečanje in govorila naj bi o prihodnjem sodelovanju. Tudi to novico vsebuje zahteva za sejo. V Sloveniji je bil Dagan ponovno 15. junija in srečanje je bilo za Šomron in Dagana pomembno, saj naj bi šlo za prvi uradni sestanek aktualnega predsednika vlade katere od držav članic Evropske unije s predstavnikom judovskih naselbin na Zahodnem bregu.

18. junija je Dagana gostil še minister za zunanje zadeve Tone Kajzer. Po poročanju izraelskih medijev ga je sprejel na pobudo Janeza Janše, glavne teme pa so bile varnostni, zgodovinski in nacionalni pomen območja Zahodnega brega za judovski narod. Srečanje podpredsednika slovenske vlade in Jerneja Vrtovca z Daganom, njegova izjava ter tudi izjave drugih ministrov, da bi Samarija oziroma Šomron moral biti pod suverenostjo države Izrael, odpira pomembna vprašanja zunanje politike Republike Slovenije in mednarodnega prava, še posebej pa zato, ker je do nje prišlo po obiskih Dagana s predsednikom Vlade Republike Slovenije in ministrom za zunanje zadeve. In po izjavah Dagana, o namerah slovenske zunanje politike glede priznanja Samarije oziroma Šomrona, je podpredsednik slovenske vlade, pa tudi dva ministra, javno izjavil zgolj to, kar sta se z Daganom na zaprtih srečanjih pogovarjala predsednik vlade Janez Janša in minister za zunanje zadeve Tone Kajzer.

Vsebina same izjave, torej podpora izraelske suverenosti nad Samarijo oziroma Šomronom je v neposrednem nasprotju z uveljavljenimi normami mednarodnega prava. Po mednarodnem pravu, vključno s Četrto Ženevsko konvencijo iz leta, velja Zahodni breg za zasedanje oziroma okupirano ozemlje. Države imajo po mednarodnem pravu dolžnost, da ne priznajo pravnih učinkov kršitev kogentnih norm, kot je prepoved prilaščanja ozemlja s silo. In izjava, ki poziva k suverenosti nad temi območji, se zato odmika od teh mednarodno pravnih načel. Nasprotovanje izraelskim naselbinam ima jasno mednarodno pravno podlago. Resolucija Varnostnega sveta 2334, že omenjena iz leta 2016, potrjuje, da naselbine na palestinskem ozemlju, zasedenem od leta 1967, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, nimajo pravne veljavnosti in pomenijo očitno kršitev mednarodnega prava.

Zahteva ustavitev vseh naselitvenih dejavnosti s strani Izraela. Meddržavno sodišče je v svojih posvetovalnih mnenjih večkrat potrdilo, da so izraelske naselbine na tem območju nezakonite in da se suverenost ne more pridobiti z vojaško silo. V svetovalnem mnenju z dne 19. julija 2024 je ugotovilo, da so izraelske naselbine in z njim povezan režim, v nasprotju z mednarodnim pravom ter da je nadaljnja izraelska prisotnost na zasedenem palestinskem ozemlju nezakonita. Poudarilo je obveznost Izraela, da nemudoma ustavi vse nove naselitvene dejavnosti in iz zasedenega palestinskega ozemlja umakne naseljence. Prav tako je opredelilo obveznost drugih držav, da položaja, nastalega zaradi nezakonite izraelske prisotnosti, ne priznavajo kot zakonitega ter ne zagotavljajo pomoči pri njihovem ohranjanju. In takšno stališče izhaja iz prepovedi pridobivanja ozemlja s silo in ohranja podlago za mirno ter sporazumno rešitev tega konflikta.

Ob tem bi samo še ob koncu opozorila na eno stvar. Takšne enostranske izjave podpredsednika Vlade pa tudi dveh ministrov, od katerih se nista ogradila ne predsednik vlade in ne minister za zunanje zadeve, imajo lahko resne mednarodno pravne posledice. S premalo premišljeno javno izrečeno enostransko izjavo se lahko ustvari pravna obveznost za državo, enostranske izjave se lahko podajo namreč tudi ustno, ne zgolj pisno. Če se javno poda enostranska izjava, s katero država nekaj obljubi, se druge države lahko na to zanesejo. Druge države imajo pravico verjeti uradnim izjavam in na podlagi teh izjav oblikovati svoja pravna stališča in zunanjo politiko. Država kasneje ne more več trditi nasprotno, saj jo izjava zavezuje. Za razliko od pogodb, enostranska izjava ne potrebuje odgovora, akceptiranja ali ratifikacije s strani drugih držav, da bi začela veljati. Poleg tega se država zaveže, ne da bi od drugih držav zahtevala kakršnekoli koncesije ali vzajemnost. Kot je v svojih mnenjih poudarilo Meddržavno sodišče, enostranska izjava zavezuje državo na mednarodni ravni oziroma v mednarodnih odnosih. In to ne zgolj v primeru, ko jo poda za to pooblaščeni predstavnik države, kot je na primer predsednik republike, vlade ali minister za zunanje zadeve. Kot ugotavlja Meddržavno sodišče, to lahko velja tudi na primer za nosilce ministrskih resorjev, ki izvajajo pooblastila na področju svojih pristojnosti, na področju zunanjih odnosov in celo za državne uradnike, če jo seveda podajo in so pooblaščeni predstavniki države. Zato mora vlada oziroma v njenem imenu predsednik vlade, minister za zunanje zadeve in evropske zadeve, od takšne nepremišljene enostranske izjave se ograditi in pojasniti ali uradno podati stališče Republike Slovenije.

No, in v zvezi s tem po opravljeni razpravi predlagamo, da se sprejme osem sklepov. Prvi sklep je, da Odbor za zunanjo politiko ostro obsoja enostranske politične in mednarodno pravne nesprejemljive ter z uradnimi zunanjepolitičnimi stališči Republike Slovenije neskladne izjave podpredsednika Vlade Republike Slovenije Jerneja Vrtovca ter ministra za obrambo Valentina Hajdinjaka in ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja glede podpore suverenosti države Izrael nad judovskimi naselbinami na območju Samarije oziroma zasedenega Zahodnega brega.

Drugi sklep: Odbor za zunanjo politiko ugotavlja, da so takšne izjave v neposrednem nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega prava, zlasti z načelom nedopustnosti pridobivanja ozemlja s silo ter z veljavnimi resolucijami Generalne skupščine in Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov in relevantnimi mnenji Meddržavnega sodišča. Hkrati pomenijo nedopusten odmik od dosedanjih in veljavnih stališč Republike Slovenije, Evropske unije in širše mednarodne skupnosti glede statusa zasedenega palestinskega ozemlja.

Tretji sklep: Odbor za zunanjo politiko poudarja, da judovska naselja na zasedenem Zahodnem bregu ne morejo biti podlaga za priznanje izraelske suverenosti nad zasedenim ozemljem ter da Republika Slovenija ne sme z izjavami svojih najvišjih predstavnikov ustvarjati vtisa, da podpira enostranske ukrepe, katerih namen ali posledica je trajna sprememba statusa zasedenega ozemlja.

Četrtič: Odbor za zunanjo politiko pričakuje, da vsi člani Vlade Republike Slovenije pri javnem nastopanju dosledno spoštujejo mednarodno pravne obveznosti Republike Slovenije, skupna stališča Evropske unije ter uradno zunanjo in varnostno politiko Republike Slovenije zlasti takrat, kadar njihove izjave lahko vplivajo na mednarodni položaj, verodostojnost in ugled države.

Peti sklep: Odbor za zunanjo politiko poziva predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janšo in ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja, da nemudoma in nedvoumno pojasnita, ali izjave podpredsednika Vlade Republike Slovenije Jerneja Vrtovca ter ministra Valentina Hajdinjaka in Janeza Ciglerja Kralja, predstavljajo uradno stališče Vlade Republike Slovenije oziroma Republike Slovenije kot takšno.

Šesti sklep: Če navedene izjave ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije, Odbor za zunanjo politiko poziva predsednika Vlade in ministra za zunanje in evropske zadeve, da to javno, jasno in nedvoumno potrdi ter zagotovi, da bo uradno stališče Republike Slovenije do vprašanja statusa zasedenega palestinskega ozemlja na Zahodnem bregu enotno in usklajeno z mednarodnim pravom ter z Evropsko unijo in s skupnimi stališči Evropske unije.

Sedmi sklep: Odbor za zunanjo politiko poziva ministra za zunanje in evropske zadeve, da nemudoma poda uradno stališče Republike Slovenije, v katerem ponovno potrdi zavezanost Republike Slovenije k rešitvi dveh držav, ki bosta živeli druga ob drugi v miru in varnost, podpora rešitvi, ki temelji na mejah iz leta 1967 oziroma na medsebojno dogovorjenih spremembah meje v okviru pogajanj, nesprejemljivost enostranske aneksije ali kakršnega koli drugega ukrepa, katerega namen je trajna sprememba statusa zasedenega palestinskega ozemlja, spoštovanja in uveljavitev mednarodnega humanitarnega prava ter relevantnih resolucij in odločitev organov OZN in Meddržavnega sodišča ter zavezanost Republike Slovenije k enotnemu, doslednemu in verodostojnemu zunanjemu nastopanju, zlasti pri vprašanjih, ki zadevajo spoštovanje mednarodnega prava in mirno reševanje mednarodnih sporov.

In še zadnji sklep: Odbor za zunanjo politiko obenem poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi, da posamezne javne izjave članov Vlade ne bodo ustvarjale dvoma o uradni zunanji politiki Republike Slovenije ali o njeni zavezanosti mednarodnemu pravu ter da se v prihodnje vsa stališča o tako občutljivih vprašanjih oblikujejo in javno predstavljajo usklajeno, odgovorno in v skladu z uradno zunanjo politiko naše države.

Najlepša hvala za pozornost.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Jaz na začetku bi imela vendarle nekoliko daljši uvod, ne toliko zaradi vas, za katere verjamem seveda, da ste si, da ste si zahtevo prebrali in zagotovo jo tudi razumeli, ampak predvsem za tiste, ki nas, ki nas spremljajo, da natančno povemo zakaj pravzaprav smo to sejo sklicali.

Namreč, v slovenski in tudi mednarodni javnosti, mogoče ne čisto tisti laični, pa da bom rekla, da vsakdo ve, a ne, za to zadevo, ampak v javnosti, ki je pa recimo na tem področju tista, ki ve natančno, za kaj gre, močno odmevajo izjave podpredsednika Vlade Republike Slovenije in tudi ministra, ampak predvsem govorim o podpredsedniku Vlade, Jerneju Vrtovcu, ki jih je podal med uradnim srečanjem s predsednikom regionalnega sveta Samarije Josijem Daganom. Izraelski mediji so podpredsednika slovenske vlade seveda eksplicitno citirali z besedami, da izraža veliko solidarnost s Samarijo in da bi moralo to območje biti pod izraelsko suverenostjo. Seveda obstaja tudi videoposnetek izjave, Dagane in Vrtovca, podpredsednik Vrtovec se je na posnetku zahvalil za obisk, citiram, in ob tem opozarjam, da gre pač za prevod iz angleščine, ki jo je uporabljal podpredsednik Vlade Republike Slovenije, zato bo mogoče tudi na kakšni točki nekoliko nejasno "Delimo skupne vrednote, te naše vrednote moramo braniti in prepričan sem, da bomo to skupaj dosegli." Poleg izraza solidarnosti je na posnetku dejal tudi, "In prav tako želimo reči, da bo Samarija morala biti suverenost."

Izraelski mediji so njegovo izjavo interpretirali tako, da bi Samarija morala biti pod izraelsko suverenostjo, pri čemer so povzemali novice, ki jih je objavil regionalni svet Samarije oziroma Šomrona, ki predstavlja izraelske naselbine na severu Zahodnega brega. Potem imate v tem tekstu tudi natančen, kot bi rekla, magnetogram celotnega članka in tudi celotnega videoposnetka oziroma izjave, na katerem se med drugim tudi jasno vidi, da je gospod Vrtovec, podpredsednik Vlade Republike Slovenije, imel listek, iz katerega je jasno prebral točno določeno besedilo, iz česar zlahka sklepamo, kdo mu ga je predočil.

Poleg tega podpredsednik vlade pri tej izjavi ni bil osamljen. Meni ni smešno, gre za suverenost naše države. Josi Dagan se je ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Sloveniji sestal z več ministri slovenske vlade. Tudi minister za obrambo Valentin Hajdinjak in minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj sta izrazila solidarnostno podporo izraelski suverenosti na območju Samarije oziroma Šomrona na Zahodnem bregu ter nasprotovala ukrepom EU za kaznovanje nezakonitih judovskih naselbin. Judovske naselbine na Zahodnem bregu, po mednarodnem pravu, ki pri nas očitno ne velja nič več, veljajo za nezakonite, zaradi česar je mednarodna skupnost proti njim uvedla številne sankcije. Takšno stališče je v nasprotju z mednarodnim pravom in tudi z vsemi resolucijami Organizacije združenih narodov, saj so te naselbine na Zahodnem bregu po mednarodnem pravu, vključno z resolucijo Varnostnega sveta OZN številka 2334, nezakonite. Podpora izraelske suverenosti nad tem območjem pomeni neposredno legitimacijo okupacije države Palestine in kršenja človekovih pravic. Josi Dagan, izraelski politik, ki je od leta 2015 vodja regionalnega sveta Samarije oziroma Šomrona. S svojimi somišljeniki je ustanovil skupino znotraj stranke Likud z naslovom Moj Likud, pro judovski skupnosti lobi v Likudu, ki je pritegnil na tisoče članov in simpatizerjev in je danes druga največja skupina znotraj stranke. Velja za pomembno politično osebnost izraelske desnice in je igral ključno vlogo in še vedno jo igra, seveda v političnih kampanjah. Leta 2016 je tako preprečil vstop laburistične stranke v vlado Benjamina Netanjahuja. Politično je zelo aktiven tudi izven Izraela, saj lobira za priznavanje suverenosti Samarije v različnih državah po vsem svetu in ponekod seveda ga z odprtimi rokami sprejmejo in podprejo, ne glede na mednarodno pravo. Sodeloval je v Trumpovi volilni kampanji leta 2016 in ga aktivno promoviral med izraelsko ameriškimi državljani in krščanskimi evangelisti. Po Trumpovi izvolitvi je bil Dagan kot uradni gost povabljen na predsednikovo inavguracijsko slovesnost, s čimer je postal prvi vodja regionalnega sveta v Izraelu, ki je prejel takšno čast. Večkrat se je srečal z uradnimi predstavniki ameriške administracije, da bi si pridobil podporo za suverenost za regije Samarije. Odletel je celo v Združene države, ko sta Trump in premier Netanjahu napovedala dogovor stoletja in si prizadevala za uveljavitev suverenosti v vseh judovskih naselij na Zahodnem bregu ter za skupno izjavo, da v regiji nikoli ne bo ustanovljena palestinska država.

V zvezi z uradnim srečanjem podpredsednika Vlade Republike Slovenije s predsednikom Šomrona velja opozoriti, da se je pred njim z Daganom letos večkrat srečal tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, prvič že maja letos. Po poročanju izraelskih medijev je šlo za neformalno srečanje in govorila naj bi o prihodnjem sodelovanju. Tudi to novico vsebuje zahteva za sejo. V Sloveniji je bil Dagan ponovno 15. junija in srečanje je bilo za Šomron in Dagana pomembno, saj naj bi šlo za prvi uradni sestanek aktualnega predsednika vlade katere od držav članic Evropske unije s predstavnikom judovskih naselbin na Zahodnem bregu.

18. junija je Dagana gostil še minister za zunanje zadeve Tone Kajzer. Po poročanju izraelskih medijev ga je sprejel na pobudo Janeza Janše, glavne teme pa so bile varnostni, zgodovinski in nacionalni pomen območja Zahodnega brega za judovski narod. Srečanje podpredsednika slovenske vlade in Jerneja Vrtovca z Daganom, njegova izjava ter tudi izjave drugih ministrov, da bi Samarija oziroma Šomron moral biti pod suverenostjo države Izrael, odpira pomembna vprašanja zunanje politike Republike Slovenije in mednarodnega prava, še posebej pa zato, ker je do nje prišlo po obiskih Dagana s predsednikom Vlade Republike Slovenije in ministrom za zunanje zadeve. In po izjavah Dagana, o namerah slovenske zunanje politike glede priznanja Samarije oziroma Šomrona, je podpredsednik slovenske vlade, pa tudi dva ministra, javno izjavil zgolj to, kar sta se z Daganom na zaprtih srečanjih pogovarjala predsednik vlade Janez Janša in minister za zunanje zadeve Tone Kajzer.

Vsebina same izjave, torej podpora izraelske suverenosti nad Samarijo oziroma Šomronom je v neposrednem nasprotju z uveljavljenimi normami mednarodnega prava. Po mednarodnem pravu, vključno s Četrto Ženevsko konvencijo iz leta, velja Zahodni breg za zasedanje oziroma okupirano ozemlje. Države imajo po mednarodnem pravu dolžnost, da ne priznajo pravnih učinkov kršitev kogentnih norm, kot je prepoved prilaščanja ozemlja s silo. In izjava, ki poziva k suverenosti nad temi območji, se zato odmika od teh mednarodno pravnih načel. Nasprotovanje izraelskim naselbinam ima jasno mednarodno pravno podlago. Resolucija Varnostnega sveta 2334, že omenjena iz leta 2016, potrjuje, da naselbine na palestinskem ozemlju, zasedenem od leta 1967, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, nimajo pravne veljavnosti in pomenijo očitno kršitev mednarodnega prava.

Zahteva ustavitev vseh naselitvenih dejavnosti s strani Izraela. Meddržavno sodišče je v svojih posvetovalnih mnenjih večkrat potrdilo, da so izraelske naselbine na tem območju nezakonite in da se suverenost ne more pridobiti z vojaško silo. V svetovalnem mnenju z dne 19. julija 2024 je ugotovilo, da so izraelske naselbine in z njim povezan režim, v nasprotju z mednarodnim pravom ter da je nadaljnja izraelska prisotnost na zasedenem palestinskem ozemlju nezakonita. Poudarilo je obveznost Izraela, da nemudoma ustavi vse nove naselitvene dejavnosti in iz zasedenega palestinskega ozemlja umakne naseljence. Prav tako je opredelilo obveznost drugih držav, da položaja, nastalega zaradi nezakonite izraelske prisotnosti, ne priznavajo kot zakonitega ter ne zagotavljajo pomoči pri njihovem ohranjanju. In takšno stališče izhaja iz prepovedi pridobivanja ozemlja s silo in ohranja podlago za mirno ter sporazumno rešitev tega konflikta.

Ob tem bi samo še ob koncu opozorila na eno stvar. Takšne enostranske izjave podpredsednika Vlade pa tudi dveh ministrov, od katerih se nista ogradila ne predsednik vlade in ne minister za zunanje zadeve, imajo lahko resne mednarodno pravne posledice. S premalo premišljeno javno izrečeno enostransko izjavo se lahko ustvari pravna obveznost za državo, enostranske izjave se lahko podajo namreč tudi ustno, ne zgolj pisno. Če se javno poda enostranska izjava, s katero država nekaj obljubi, se druge države lahko na to zanesejo. Druge države imajo pravico verjeti uradnim izjavam in na podlagi teh izjav oblikovati svoja pravna stališča in zunanjo politiko. Država kasneje ne more več trditi nasprotno, saj jo izjava zavezuje. Za razliko od pogodb, enostranska izjava ne potrebuje odgovora, akceptiranja ali ratifikacije s strani drugih držav, da bi začela veljati. Poleg tega se država zaveže, ne da bi od drugih držav zahtevala kakršnekoli koncesije ali vzajemnost. Kot je v svojih mnenjih poudarilo Meddržavno sodišče, enostranska izjava zavezuje državo na mednarodni ravni oziroma v mednarodnih odnosih. In to ne zgolj v primeru, ko jo poda za to pooblaščeni predstavnik države, kot je na primer predsednik republike, vlade ali minister za zunanje zadeve. Kot ugotavlja Meddržavno sodišče, to lahko velja tudi na primer za nosilce ministrskih resorjev, ki izvajajo pooblastila na področju svojih pristojnosti, na področju zunanjih odnosov in celo za državne uradnike, če jo seveda podajo in so pooblaščeni predstavniki države. Zato mora vlada oziroma v njenem imenu predsednik vlade, minister za zunanje zadeve in evropske zadeve, od takšne nepremišljene enostranske izjave se ograditi in pojasniti ali uradno podati stališče Republike Slovenije.

No, in v zvezi s tem po opravljeni razpravi predlagamo, da se sprejme osem sklepov. Prvi sklep je, da Odbor za zunanjo politiko ostro obsoja enostranske politične in mednarodno pravne nesprejemljive ter z uradnimi zunanjepolitičnimi stališči Republike Slovenije neskladne izjave podpredsednika Vlade Republike Slovenije Jerneja Vrtovca ter ministra za obrambo Valentina Hajdinjaka in ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja glede podpore suverenosti države Izrael nad judovskimi naselbinami na območju Samarije oziroma zasedenega Zahodnega brega.

Drugi sklep: Odbor za zunanjo politiko ugotavlja, da so takšne izjave v neposrednem nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega prava, zlasti z načelom nedopustnosti pridobivanja ozemlja s silo ter z veljavnimi resolucijami Generalne skupščine in Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov in relevantnimi mnenji Meddržavnega sodišča. Hkrati pomenijo nedopusten odmik od dosedanjih in veljavnih stališč Republike Slovenije, Evropske unije in širše mednarodne skupnosti glede statusa zasedenega palestinskega ozemlja.

Tretji sklep: Odbor za zunanjo politiko poudarja, da judovska naselja na zasedenem Zahodnem bregu ne morejo biti podlaga za priznanje izraelske suverenosti nad zasedenim ozemljem ter da Republika Slovenija ne sme z izjavami svojih najvišjih predstavnikov ustvarjati vtisa, da podpira enostranske ukrepe, katerih namen ali posledica je trajna sprememba statusa zasedenega ozemlja.

Četrtič: Odbor za zunanjo politiko pričakuje, da vsi člani Vlade Republike Slovenije pri javnem nastopanju dosledno spoštujejo mednarodno pravne obveznosti Republike Slovenije, skupna stališča Evropske unije ter uradno zunanjo in varnostno politiko Republike Slovenije zlasti takrat, kadar njihove izjave lahko vplivajo na mednarodni položaj, verodostojnost in ugled države.

Peti sklep: Odbor za zunanjo politiko poziva predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janšo in ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja, da nemudoma in nedvoumno pojasnita, ali izjave podpredsednika Vlade Republike Slovenije Jerneja Vrtovca ter ministra Valentina Hajdinjaka in Janeza Ciglerja Kralja, predstavljajo uradno stališče Vlade Republike Slovenije oziroma Republike Slovenije kot takšno.

Šesti sklep: Če navedene izjave ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije, Odbor za zunanjo politiko poziva predsednika Vlade in ministra za zunanje in evropske zadeve, da to javno, jasno in nedvoumno potrdi ter zagotovi, da bo uradno stališče Republike Slovenije do vprašanja statusa zasedenega palestinskega ozemlja na Zahodnem bregu enotno in usklajeno z mednarodnim pravom ter z Evropsko unijo in s skupnimi stališči Evropske unije.

Sedmi sklep: Odbor za zunanjo politiko poziva ministra za zunanje in evropske zadeve, da nemudoma poda uradno stališče Republike Slovenije, v katerem ponovno potrdi zavezanost Republike Slovenije k rešitvi dveh držav, ki bosta živeli druga ob drugi v miru in varnost, podpora rešitvi, ki temelji na mejah iz leta 1967 oziroma na medsebojno dogovorjenih spremembah meje v okviru pogajanj, nesprejemljivost enostranske aneksije ali kakršnega koli drugega ukrepa, katerega namen je trajna sprememba statusa zasedenega palestinskega ozemlja, spoštovanja in uveljavitev mednarodnega humanitarnega prava ter relevantnih resolucij in odločitev organov OZN in Meddržavnega sodišča ter zavezanost Republike Slovenije k enotnemu, doslednemu in verodostojnemu zunanjemu nastopanju, zlasti pri vprašanjih, ki zadevajo spoštovanje mednarodnega prava in mirno reševanje mednarodnih sporov.

In še zadnji sklep: Odbor za zunanjo politiko obenem poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi, da posamezne javne izjave članov Vlade ne bodo ustvarjale dvoma o uradni zunanji politiki Republike Slovenije ali o njeni zavezanosti mednarodnemu pravu ter da se v prihodnje vsa stališča o tako občutljivih vprašanjih oblikujejo in javno predstavljajo usklajeno, odgovorno in v skladu z uradno zunanjo politiko naše države.

Najlepša hvala za pozornost.

Najlepša hvala, gospa Vonta.

Preden nadaljujemo, naj povem, da imam še eno pooblastilo, celo dve obvestili; Kolega Žana Mahniča nadomešča kolega Janez Olovec, kolego Leno Grgurevič nadomešča kolegica Tamara Vonta.

Tako sedaj dobijo besedo gosti, z nami je minister za zunanje in evropske zadeve, gospod Tone Kajzer.

Gospod Tone Kajzer, želite besedo? (Da.) Izvolite.

Najlepša hvala, gospa Vonta.

Preden nadaljujemo, naj povem, da imam še eno pooblastilo, celo dve obvestili; Kolega Žana Mahniča nadomešča kolega Janez Olovec, kolego Leno Grgurevič nadomešča kolegica Tamara Vonta.

Tako sedaj dobijo besedo gosti, z nami je minister za zunanje in evropske zadeve, gospod Tone Kajzer.

Gospod Tone Kajzer, želite besedo? (Da.) Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Jaz bi želel najprej povedati sledeče. Zunanja, zunanja politika Republike Slovenije se seveda ni spremenila in je še naprej vodena demokratično ter v skladu z Ustavo Republike Slovenije in tudi mednarodnim pravom, kar je posebej izpostavila spoštovana gospa poslanka Tamara Vonta. Pri oblikovanju slovenske zunanje politike zato še naprej ostajamo trdno zavezani spoštovanju ustanovne listine Združenih narodov, mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava ter varstvo človekovih pravic. Vemo, da je Slovenija tudi članica, govorimo o človekovih pravicah, kjer je Slovenija izjemno aktivna in je zdaj tudi članica Odbora za človekove pravice pri Organizaciji združenih narodov in seveda vseh ostalih temeljnih svoboščin, o tem ni nikakršnega dvoma. Tu, na tem ni nikakršnega odstopanja. In naj dodam, da Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za zunanje zadeve, ki operativno vodi ta del oziroma zunanjo politiko, že sedaj in vseskozi zastopata stališča, ki so navedena pod 7. točko. To, kar je spoštovana gospa poslanka Tamara Vonta tudi prebrala. Govorimo o tej 7. točki predloga sklepa današnje seje, kar je bilo predlagano.

Skratka, da ponovim, Vlada in Ministrstvo zastopata stališča, ki so navedena pod 7. točko. Da nadaljujemo, ker gre za, bomo rekli, izjemno dolgotrajen spor. Situacija na Bližnjem vzhodu seveda ni od letošnjega leta, niti ni od leta 2023. Naj spomnim, da je ta spoštovani Državni zbor oziroma slovensko zakonodajno telo leta 2023 sprejelo deklaracijo o razmerah na območju Palestine in Izraela, kjer smo, kjer je poudarjena zavezanost Republike Slovenije k spoštovanju človekovih pravic, demokracije, vladavine prava in kjer je jasno izraženo zavedanje, da je varen in stabilen Bližnji vzhod je širša soseščina Evropske unije v strateškem interesu Republike Slovenije. Skratka, ta deklaracija natančno to citira, o čemer se danes pogovarjamo, se pravi spoštovanje mednarodnega prava in delovanje skladno z ustanovno listino Združenih narodov. Slovenija pa si seveda prizadeva po svojih močeh. Mi smo članica Evropske unije in odgovorna članica Organizacije združenih narodov, ne nazadnje smo bili nestalna članica Varnostnega sveta, kjer je bilo naše delovanje opaženo. Skratka, prizadevamo si prispevati k pozitivnim načinom za vplivanje na razmere na Bližnjem vzhodu. In s tem namenom seveda tudi podpiramo nadaljevanje diplomatskih prizadevanj z vsemi relevantnimi akterji v regiji.

Naj povem, da sem tekom 81. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov opravil številne pogovore tudi z zunanjimi ministri arabskih držav, držav, ki so v regiji, ki si tudi prizadevajo prispevati k, bomo rekli, pozitivno v tem procesu, da se seveda na dolgi rok zagotovi stabilna rešitev, trajen mir, sobivanje in moram povedati, da smo se strinjali, da je to edini način poti naprej, se pravi dialog, iskanje rešitve in delovanje. Seveda, to, kar je gospa Tamara Vonta tudi povedala, skladno z odločitvami pristojnih teles. In jaz bi tukaj spomnil seveda na resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov številka 2803, ki govori o tem.

Skratka, rešitev dveh držav o tem, kar vseskozi govorimo in si prizadevamo in je bila tudi v sporazumu iz Osla določena, seveda zahteva dialog in medsebojno priznanje in ne more temeljiti na zanikanju ene ali druge strani. Tako da tukaj ponavljam, da v tej luči Slovenija še naprej podpira rešitev, o kateri se bosta obe strani sporazumno dogovorili in bo zagotovila trajen mir, varnost in blaginjo tako za Izraelce kot za Palestince. In naj dodam, da seveda Palestinci imajo pravico do samoodločbe, obenem pa ima seveda Izrael tudi pravico do obstoja in varnosti. Verodostojna varnostna jamstva in trajen dialog z Izraelom, sta zelo, sta za to nepogrešljiva in to je naše stališče. Seveda ostajamo zaskrbljeni glede situacije, tako na Zahodnem bregu podpiramo okrepljena prizadevanja za zagotovitev neoviranega dostopa humanitarnih organizacij v Gazi. Jaz sem opravil številne pogovore. V Rimu smo bili na svetovnem programu za hrano, pogovarjamo se z mednarodno organizacijo Rdečega križa v New Yorku, kako seveda okrepiti ta humanitarni del.

Tako, da naj samo ponovim na to, kar je bilo pač povedano, da Slovenija ni spremenila in ne spreminja svoje zunanje politike, ne spreminja ključnih stališč, ki so vezana na spoštovanje mednarodnega prava, humanitarnega prava in vsega ostalega, kar je pač v tem kontekstu in da še naprej delujemo in bomo delovali skladno s temi stališči. Tako da zdaj seveda v mednarodni javnosti imamo številne akterje, tudi medije, ki poročajo o različnih izjavah, o različnih, bomo rekli, dogodkih, ki se pač odvijajo in ne odzivamo se na vsako interpretacijo oziroma bomo rekli navedbe medijev, ker te navedbe so lahko ali pa niso verodostojne. Tako da mi vodimo našo zunanjo politiko, pri tem pa seveda zdaj bolj kot glasno diplomacijo, izvajamo tiho diplomacijo. In jaz moram to še dodati, da v vseh stikih, ki sem jih imel z zunanjimi ministri, tudi arabskih držav, nikjer nisem zaznal neke strašne zaskrbljenosti zaradi nekih morebitnih izjav, tako da tukaj smo, vam zagotavljam, tako kot tudi piše v predlaganem, predlagani 7. točki teh sklepov, ki govorijo o tem, zagovarjamo oziroma smo še vedno na teh stališčih, ki sem jih predstavil, tako da toliko, bi rekel zaenkrat z moje strani, hvala lepa.

Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Jaz bi želel najprej povedati sledeče. Zunanja, zunanja politika Republike Slovenije se seveda ni spremenila in je še naprej vodena demokratično ter v skladu z Ustavo Republike Slovenije in tudi mednarodnim pravom, kar je posebej izpostavila spoštovana gospa poslanka Tamara Vonta. Pri oblikovanju slovenske zunanje politike zato še naprej ostajamo trdno zavezani spoštovanju ustanovne listine Združenih narodov, mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava ter varstvo človekovih pravic. Vemo, da je Slovenija tudi članica, govorimo o človekovih pravicah, kjer je Slovenija izjemno aktivna in je zdaj tudi članica Odbora za človekove pravice pri Organizaciji združenih narodov in seveda vseh ostalih temeljnih svoboščin, o tem ni nikakršnega dvoma. Tu, na tem ni nikakršnega odstopanja. In naj dodam, da Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za zunanje zadeve, ki operativno vodi ta del oziroma zunanjo politiko, že sedaj in vseskozi zastopata stališča, ki so navedena pod 7. točko. To, kar je spoštovana gospa poslanka Tamara Vonta tudi prebrala. Govorimo o tej 7. točki predloga sklepa današnje seje, kar je bilo predlagano.

Skratka, da ponovim, Vlada in Ministrstvo zastopata stališča, ki so navedena pod 7. točko. Da nadaljujemo, ker gre za, bomo rekli, izjemno dolgotrajen spor. Situacija na Bližnjem vzhodu seveda ni od letošnjega leta, niti ni od leta 2023. Naj spomnim, da je ta spoštovani Državni zbor oziroma slovensko zakonodajno telo leta 2023 sprejelo deklaracijo o razmerah na območju Palestine in Izraela, kjer smo, kjer je poudarjena zavezanost Republike Slovenije k spoštovanju človekovih pravic, demokracije, vladavine prava in kjer je jasno izraženo zavedanje, da je varen in stabilen Bližnji vzhod je širša soseščina Evropske unije v strateškem interesu Republike Slovenije. Skratka, ta deklaracija natančno to citira, o čemer se danes pogovarjamo, se pravi spoštovanje mednarodnega prava in delovanje skladno z ustanovno listino Združenih narodov. Slovenija pa si seveda prizadeva po svojih močeh. Mi smo članica Evropske unije in odgovorna članica Organizacije združenih narodov, ne nazadnje smo bili nestalna članica Varnostnega sveta, kjer je bilo naše delovanje opaženo. Skratka, prizadevamo si prispevati k pozitivnim načinom za vplivanje na razmere na Bližnjem vzhodu. In s tem namenom seveda tudi podpiramo nadaljevanje diplomatskih prizadevanj z vsemi relevantnimi akterji v regiji.

Naj povem, da sem tekom 81. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov opravil številne pogovore tudi z zunanjimi ministri arabskih držav, držav, ki so v regiji, ki si tudi prizadevajo prispevati k, bomo rekli, pozitivno v tem procesu, da se seveda na dolgi rok zagotovi stabilna rešitev, trajen mir, sobivanje in moram povedati, da smo se strinjali, da je to edini način poti naprej, se pravi dialog, iskanje rešitve in delovanje. Seveda, to, kar je gospa Tamara Vonta tudi povedala, skladno z odločitvami pristojnih teles. In jaz bi tukaj spomnil seveda na resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov številka 2803, ki govori o tem.

Skratka, rešitev dveh držav o tem, kar vseskozi govorimo in si prizadevamo in je bila tudi v sporazumu iz Osla določena, seveda zahteva dialog in medsebojno priznanje in ne more temeljiti na zanikanju ene ali druge strani. Tako da tukaj ponavljam, da v tej luči Slovenija še naprej podpira rešitev, o kateri se bosta obe strani sporazumno dogovorili in bo zagotovila trajen mir, varnost in blaginjo tako za Izraelce kot za Palestince. In naj dodam, da seveda Palestinci imajo pravico do samoodločbe, obenem pa ima seveda Izrael tudi pravico do obstoja in varnosti. Verodostojna varnostna jamstva in trajen dialog z Izraelom, sta zelo, sta za to nepogrešljiva in to je naše stališče. Seveda ostajamo zaskrbljeni glede situacije, tako na Zahodnem bregu podpiramo okrepljena prizadevanja za zagotovitev neoviranega dostopa humanitarnih organizacij v Gazi. Jaz sem opravil številne pogovore. V Rimu smo bili na svetovnem programu za hrano, pogovarjamo se z mednarodno organizacijo Rdečega križa v New Yorku, kako seveda okrepiti ta humanitarni del.

Tako, da naj samo ponovim na to, kar je bilo pač povedano, da Slovenija ni spremenila in ne spreminja svoje zunanje politike, ne spreminja ključnih stališč, ki so vezana na spoštovanje mednarodnega prava, humanitarnega prava in vsega ostalega, kar je pač v tem kontekstu in da še naprej delujemo in bomo delovali skladno s temi stališči. Tako da zdaj seveda v mednarodni javnosti imamo številne akterje, tudi medije, ki poročajo o različnih izjavah, o različnih, bomo rekli, dogodkih, ki se pač odvijajo in ne odzivamo se na vsako interpretacijo oziroma bomo rekli navedbe medijev, ker te navedbe so lahko ali pa niso verodostojne. Tako da mi vodimo našo zunanjo politiko, pri tem pa seveda zdaj bolj kot glasno diplomacijo, izvajamo tiho diplomacijo. In jaz moram to še dodati, da v vseh stikih, ki sem jih imel z zunanjimi ministri, tudi arabskih držav, nikjer nisem zaznal neke strašne zaskrbljenosti zaradi nekih morebitnih izjav, tako da tukaj smo, vam zagotavljam, tako kot tudi piše v predlaganem, predlagani 7. točki teh sklepov, ki govorijo o tem, zagovarjamo oziroma smo še vedno na teh stališčih, ki sem jih predstavil, tako da toliko, bi rekel zaenkrat z moje strani, hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Kajzer.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov. O tem predlagam, da se hkrati opravi razprava tudi o predlaganih sklepih predlagatelja in tudi o predlogih sklepov poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, NSi, Fokus in Poslanske skupine Demokrati, ki ste jih tudi prejeli na klop. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne.

Tako, sedaj pa odpiram ponovno listo razpravljavcev, kdo želi razpravljati? Začel bom z glasovanjem o listi razpravljavcev, lahko se prijavite, lahko se prijavite k razpravi. Imamo tri prijavljene, prvi dobi besedo gospod Janez Žakelj.

Gospod Žakelj, izvolite.

Najlepša hvala, gospod Kajzer.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov. O tem predlagam, da se hkrati opravi razprava tudi o predlaganih sklepih predlagatelja in tudi o predlogih sklepov poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, NSi, Fokus in Poslanske skupine Demokrati, ki ste jih tudi prejeli na klop. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne.

Tako, sedaj pa odpiram ponovno listo razpravljavcev, kdo želi razpravljati? Začel bom z glasovanjem o listi razpravljavcev, lahko se prijavite, lahko se prijavite k razpravi. Imamo tri prijavljene, prvi dobi besedo gospod Janez Žakelj.

Gospod Žakelj, izvolite.